Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
teambuilding in tímbílding -a [tímbílding-] m (ȋ-ȋ)
skupek športnih in družabnih programov, ki so namenjeni spodbujanju motivacije skupine, navadno zaposlenih v nekem podjetju: če je teambuilding uspešen, zaposleni pridobijo novo znanje in izkušnje; izvajati teambuilding; delavnice in teambuilding; v prid. rabi: teambuilding program
SSKJ²
teáter -tra m (á)
1. pog. gledališče: delati, igrati v teatru / teater je poln / eksperimentalni teater; teater absurda / po teatru so se zbrali v kavarni po dramski predstavi
2. pog., ekspr. hrupno, zelo opazno, na učinek preračunano nastopanje, dogajanje: ne verjemite solzam in kričanju, vse to je le teater; kaj pomeni ta teater / delati, igrati teater
SSKJ²
teatrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. značilen za gledališče, igranje, gledališki: teatralni vidik dramskega dela; teatralen in literaren / teatralni rekviziti
2. ekspr. narejen, izumetničen in preračunan na učinek: teatralna kretnja; teatralno vedenje
    teatrálno prisl.:
    teatralno govoriti; teatralno razigrana uprizoritev
SSKJ²
teatráličen -čna -o prid. (á)
1. značilen za gledališče, igranje, gledališki: teatralični odrski blišč
2. ekspr. narejen, izumetničen in preračunan na učinek: teatralično govorjenje
    teatrálično prisl.:
    teatralično kriliti z rokami
SSKJ²
teatráličnost -i ž (á)
lastnost, značilnost teatraličnega: teatraličnost dramskega dela / odigrati vlogo brez zlagane teatraličnosti / ekspr. govornikova teatraličnost
SSKJ²
teatrálik -a m (á)
gled. kdor (rad) igra teatralno, poudarjeno gledališko: ta igralec je teatralik
// kdor piše teatralna, poudarjeno gledališka dela: ta dramatik je teatralik
SSKJ²
teatrálika -e ž (á)
kar je teatralno, poudarjeno gledališko: uprizoritev se bliža teatraliki; obvladati teatraliko; cenena, igriva teatralika; teatralika drame, predstave / igrati brez teatralike / zunanja teatralika
// ekspr. kar je teatralno, preračunano na učinek: govorniška, ženska teatralika
SSKJ²
teatralizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. oblikovati, predstavljati s teatralnimi, gledališkimi sredstvi: dramatik, igralec, režiser je prizor teatraliziral
2. ekspr. nastopati teatralno, preračunano na učinek: ženska rada teatralizira
    teatralizíran -a -o:
    teatraliziran prizor; teatraliziran igralski temperament
SSKJ²
teatrálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost teatralnega: teatralnost dramske vloge / ekspr. govornikova teatralnost
SSKJ²
teatrológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za teatrologijo: gledališki kritiki in teatrologi
SSKJ²
teatrologíja -e ž (ȋ)
veda o gledališki umetnosti: študij teatrologije; center, inštitut za teatrologijo; dramaturgija in teatrologija
SSKJ²
teatrolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na teatrologe ali teatrologijo: teatrološka dela / teatrološke zakonitosti
SSKJ²
teatromán -a m (ȃ)
ekspr. kdor se (pretirano) navdušuje za gledališče: na premieri je bilo veliko teatromanov
SSKJ²
teátrski -a -o prid. (á)
pog. gledališki: teatrsko občinstvo / igralci in drugi teatrski ljudje / teatrska sezona / teatrske prvine besedila / teatrske kretnje teatralne
    teátrsko prisl.:
    teatrsko čista predstava
SSKJ²
teátrskost -i ž (á)
pog. lastnost, značilnost gledališkega: teatrskost kostuma
SSKJ²
techno gl. tehno
SSKJ²
tečáj -a m (ȃ)
1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih
2. geogr. točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: poldnevniki segajo od tečaja do tečaja; sploščenost zemlje ob tečajih; južni, severni tečaj / zemeljski tečaj
3. skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost: obiskovati, prirediti tečaj / vpisati se v tečaj / nadaljevalni, večerni, začetni tečaj; plavalni, strojepisni tečaj; tečaj angleščine; tečaj za vaditelje
4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev: spremeniti, zvišati tečaj; menjati dolarje po uradnem tečaju; tečaj evra raste / drseči tečaj nihanje tečajev deviz in valut zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu; emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; obračunski tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute; prodajni tečaj cena valute, po kateri jo je trg pripravljen kupiti / devizni tečaj
● bibl. tečaj dolžinska mera, približno 200 m; stadij; zastar. učiteljišče je imelo štiri tečaje letnike; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. premikati svet v tečajih zelo spreminjati razmere na svetu; zastar. tečaj časopisa, revije letnik; tečaj gugalnega konjička, zibelke polkrožna deska, letev, ki omogoča zibanje; nar. mlin na tri tečaje kamne
♦ astron. nebesni tečaj točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; severni nebesni tečaj; ekon. borzni tečaj na borzi ugotovljena cena; paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto; geogr. tečaj mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji; strojn. tečaj del gredi, ki je v ležaju; šol. dopisni tečaj; intenzivni tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem
SSKJ²
tečájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tečaj: tečajna vrata / knjiž. tečajni led polarni led / tečajna lista; tečajna razlika sprememba vrednosti deviznega dolga ali terjatve, izražene v domači valuti, zaradi spremenjenega deviznega tečaja
♦ šol. višji tečajni izpit nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli
SSKJ²
tečájnica -e ž (ȃ)
1. udeleženka tečaja: izpiti tečajnic
2. knjiž. severnica: tečajnica in druge zvezde
♦ fin. tečajna lista
SSKJ²
tečájnik -a m (ȃ)
1. udeleženec tečaja: znanje tečajnikov
2. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine: območje ob tečajniku; povratnik in tečajnik / južni, severni tečajnik
3. nar. primorsko tečaj, nasadilo: sneti vrata s tečajnikov
♦ šol. učitelj tečajnik prva leta po 1945 učitelj, poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tečajnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za obiskovanje tečaja: plačati tečajnino
SSKJ²
téčen -čna -o prid., téčnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica
2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno
3. ekspr. ki je zaradi določene lastnosti, pogostnosti komu odveč, nezaželen: podrobni opisi delajo pripoved tečno; tečno govorjenje / tečno delo
4. ekspr., v povedni rabi ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: če ga vprašam, kam gre, mi reče, da sem tečen; otrok je tečen, ker je lačen in zaspan / biti tečen s svojimi vprašanji
5. ekspr. ki si z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami prizadeva za kaj: tečen nadzornik; prodajalec je tečni stranki zamenjal čevlje; bodi malo tečen, pa ti bodo ustregli; tečen kot podrepna muha, stenica, uš / komarji so tečni
    téčno prisl.:
    tečno govoriti, se vesti; sam.: izogibati se tečnih
SSKJ²
tečênje -a s (é)
glagolnik od teči: tečenje vode
SSKJ²
têči têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é)
1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo
// premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici
2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr. ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika
// neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se
// neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče
3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi
4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje
5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče
6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno
7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice
8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati
// ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati
// nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo
9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino
● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva
♦ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov
    tekóč -a -e:
    tekoč domov, je srečal soseda; promet je tekoč; tekoča hrana; poročati o tekočih zadevah; voda, tekoča iz pipe; učenec, sposoben tekočega branja; tekoče gorivo; tekoče leto
    ●     tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; tekoča številka številka, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; publ. tekoče zlato nafta
    ♦     ekon. tekoči izdatki izdatki v tekoči krajši časovni enoti; fin. tekoči račun nekdaj račun, ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; tekoče obresti obresti od enega do drugega obračuna; fiz., kem. tekoče agregatno stanje agregatno stanje, v katerem snov nima sama svoje oblike, ima pa gladino; mont. tekoči pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; teh. tekoči kisik pri nizki temperaturi utekočinjeni kisik; tekoči kristali tekočina iz molekul, ki so v prostoru urejene; tekoče stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. tekoča paginacija paginacija, ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino; prisl.: tekoče brati, govoriti; sam.: priti z delom na tekoče v stanje, ko se delo opravlja brez zaostanka, sproti; biti z dogodki na tekočem biti seznanjen z dogodki brez zamude, sproti
SSKJ²
téčka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki (rada) tečnari: res je prava tečka / kot psovka daj mi mir, tečka
SSKJ²
tečnáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: kadar ga vprašam, kam gre, mi reče, naj ne tečnarim / vidiš, da sem imel prav, je tečnaril / tečnariti s svojimi nekdanjimi junaštvi postavljati se
2. z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami si prizadevati za kaj: toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli / tečnariti za novo kolo / tišina, je tečnaril vodja
SSKJ²
téčnež -a m (ẹ̑)
kdor (rad) tečnari: odkrižati se tečneža / kot psovka utihni, tečnež tečni
SSKJ²
téčnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki (rada) tečnari: sošolci so jo imeli za tečnico / kot psovka nehaj že, tečnica
SSKJ²
tečnôba -e ž (ó)
1. lastnost tečnega človeka; tečnost: izogibati se koga zaradi njegove tečnobe / vdano prenašati bolnikovo tečnobo
2. slabš. tečnež: škoda, da pride tudi ta tečnoba / kot psovka molči, tečnoba
SSKJ²
téčnost -i ž (ẹ́)
1. lastnost, značilnost tečnega, nasitnega: tečnost jedi
2. lastnost tečnega človeka: svoje tečnosti ni mogel prikriti / prenašati tečnost koga
3. slabš. tečnež: te tečnosti ne povabimo / kot psovka kar nergaj, tečnost tečna
SSKJ²
tedàj [tudi tədaj] prisl. (ȁ)
I.
1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: ne vem, kje sem bil tedaj; za hip je bil nepazljiv in prav tedaj se je zgodila nesreča; ravno tedaj, ko se je mračilo, so prišli domov / kadar kdo mnogo obljublja, tedaj bodite previdni / do tedaj se nihče ni zmenil zanjo; od tedaj je preteklo že mnogo let
2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: nisva sprta, zakaj bi tedaj ne hodila skupaj; če ljudje ne znajo brati, kaj jim tedaj koristijo časopisi in knjige / sama si ni znala več pomagati, zaupala je tedaj svoje skrbi materi; elipt. zato vas vprašam še enkrat: kaj tedaj
3. z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje je tedaj; sprašujem se, kaj tedaj sploh iščeš tukaj; dobro, naj tedaj jaz vse naredim
II.
v vezniški rabi za izražanje
a) vzročno-sklepalnega razmerja: prišla sta še dva, tedaj nas je že deset; dolgo se nismo videli, tedaj si imamo dosti povedati
b) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če je to res, tedaj bo hudo; če si moker, tedaj se preobleci / res ne veš nič? Tedaj poslušaj; konec mora rasti iz celote, tedaj šele bo povest dobra
● star. komaj sva tedaj pa tedaj spregovorila kdaj pa kdaj
SSKJ²
tedàjci [tudi tədajci] prisl. (ȁ)
star. tedaj, takrat: tedajci so se odprla vrata in vstopil je oče
SSKJ²
tedánji -a -e [tudi tədanji] prid. (ā)
ki je bil, obstajal tedaj: tedanji časi so bili drugačni; zanimati se za tedanje običaje / tedanji lovci so bili dobri opazovalci narave; to je profesor, naš tedanji ravnatelj; sam.: zanima ga tedanje in sedanje
SSKJ²
tedánjost -i [tudi tədanjost] ž (ā)
tedanji čas: ljudje tedanjosti si zaradi tega niso delali skrbi
SSKJ²
téden -dna m (ẹ̑)
1. čas sedmih dni od ponedeljka do nedelje: prihodnji teden bo odločilen; ekspr. tedna ni in ni konec; sreda je tretji dan v tednu / prejšnji teden sem bil na dopustu; vsak teden jih obišče; ob koncu tedna se bo otoplilo; na tečaj hodi dvakrat na teden / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo
2. navadno s števnikom čas sedmih dni: od dogodka so minili trije tedni / seminar traja en teden; bolezen se od tedna do tedna slabša; vrne se čez dva tedna; včasih je po cele tedne izostajal; posoditi za štiri tedne; v nekaj tednih bo delo končano; pred enim tednom je bila še zdrava; oditi po tednu bivanja domov; teden dni bom doma / pridi danes teden čez sedem dni
// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: začetni tedni šolskega leta / ekspr. medeni tedni čas prvih tednov po poroki / teden otroka v katerem se posebno opozarja na pravice otrok do zdravstvenega varstva, vzgoje, izobrazbe in igre; teden Rdečega križa v katerem se posebno opozarja na zdravstvene, mirovne in druge humane akcije
// s števnikom ta čas za označevanje starosti koga ali česa: pet tednov star dojenček
3. v zvezi delovni teden ustaljeno število delovnih dni, ur v enem tednu: začenja se nov delovni teden; skrajšanje delovnega tedna / dvainštirideseturni delovni teden; petdnevni delovni teden
4. v zvezi konec tedna sobota in nedelja, ko se navadno ne dela: konec tedna bomo preživeli doma / ob koncu tedna hodijo na izlete
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. zdravljenje se lahko vleče tedne in tedne zelo dolgo
♦ rel. veliki teden teden pred veliko nočjo
SSKJ²
tédenski -a -o [tedənski] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na teden: tedenski izkupiček, zaslužek / število tedenskih ur za učni predmet / dnevni in tedenski počitek / tedenska priloga časopisa
♦ zgod. tedenski vinar davščina za obrambo proti Turkom
    tédensko prisl.:
    tedensko sestavljati poročila; izhajati dvakrat tedensko
SSKJ²
tedéum -a m (ẹ̑)
1. rel. zahvalna pesem z začetkom: Te Deum: peti tedeum
2. glasb. skladba na besedilo te pesmi: komponirati tedeum
SSKJ²
tédnik -a m (ẹ̑)
1. časopis, revija, ki izhaja vsak teden: izdajati tednik; naročiti se na tednik / kupiti, prebrati tednik / humoristični, politični, ženski tednik; ilustrirani tednik
2. navadno v zvezi delovni tednik ustaljeno število delovnih dni, ur v enem tednu; delovni teden: petdnevni delovni tednik
♦ film. kratek film o najpomembnejših dogodkih tedna
SSKJ²
tednína -e ž (ī)
nekdaj plačilo za delo enega tedna: poljskim delavcem so povečali tednino
SSKJ²
teenager ipd. gl. tinejdžer ipd.
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tég -a m (ẹ̑) knjiž.
1. nategovanje, vlečenje: teg zlomljene roke; sila tega
♦ alp. s tegom vrvi preplezati steno z enakomernim nategovanjem, vlečenjem vrvi zaradi varovanja, opore pri plezanju
2. sila nategovanja, vlečenja: teg popusti; povečati teg
SSKJ²
tegínja -e ž (í) zastar.
1. težava, nadloga: imeti mnogo teginj
2. slabost, omotica: obšla ga je teginja
SSKJ²
tegníti in tégniti -em nedov. (ī ẹ́)
zastar. dajati: tegniti komu dovolj denarja / kaj mu tegne to predrznost
SSKJ²
tegôba -e ž (ó) knjiž.
1. težava, neprijetnost: prenašati tegobe; vojne, zimske tegobe; tegobe nosečnosti, življenja; mraz, lakota in druge tegobe
2. ed. neugodno čustvo ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: prevzela ga je tegoba / ekspr. srce se mu napolni s tegobo
SSKJ²
tegôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž.
1. prevzet od neugodnega čustva ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: biti tegoben; ekspr. tegobno srce
2. ki povzroča, vzbuja težko, mučno duševno stanje: tegoben čas, trenutek; tegoben položaj
// ki vsebuje, izraža kaj duševno težkega, mučnega: tegobna pripoved / reči s tegobnim glasom
    tegôbno prisl.:
    tegobno se oglasi sirena
SSKJ²
tegôbnost -i ž (ó)
knjiž. lastnost, značilnost tegobnega: tegobnost pokrajine / tegobnost mu izgine z obraza
SSKJ²
tégola -e ž (ẹ̑)
bitumenska kritina znamke Tegola: zidove je ometal s klasičnim ometom in streho prekril s tegolo
SSKJ²
téhant -a m (ẹ̑)
star. predstojnik dekanije; dekan: obred je vodil tehant
SSKJ²
tehíniti -im [təhiniti] nedov. (í ȋ)
nar. zahodno potuhnjeno se vesti, pritajevati se: mrmral je nad neposlušnimi ljudmi, ki tehinijo; kaj se tehiniš, povej
SSKJ²
tehnécij -a m (ẹ́)
kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Tc:
SSKJ²
téhnica -e ž (ẹ́)
strokovnjakinja za tehniko s srednjo izobrazbo: zaposliti tehnico / ekonomska, tekstilna, zdravstvena tehnica
SSKJ²
tehnicíst -a m (ȋ)
nav. slabš. kdor pretirano uporablja, vrednoti tehnične dosežke, pripomočke: njegovo ravnanje kaže, da je ozek tehnicist
// kdor daje prednost tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: ta slikar je tehnicist; tehnicisti in artisti
SSKJ²
tehnicístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na tehnicizem: tehnicistična in porabniška družba / tehnicistična miselnost / tehnicistični, dekorativni nameni pisanja
SSKJ²
tehnicízem -zma m (ī)
nav. slabš. pretirano uporabljanje, vrednotenje tehničnih dosežkov, pripomočkov: nasprotovati tehnicizmu; krepitev tehnicizma / tehnicizem spreminja ljudi v robote
// dajanje prednosti tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: pisatelj, slikar je zašel v tehnicizem / stilistični tehnicizem
SSKJ²
téhničar -ja m (ẹ́)
tehnik: zaslužek tehničarja / mladi skakalec je dober tehničar
SSKJ²
téhničarka -e ž (ẹ́)
tehnica: zaposliti tehničarko
SSKJ²
téhničen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na tehniko:
a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike
b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija
c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost
2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe
3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo
♦ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk nekdaj predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični nokavt sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje
    téhnično prisl.:
    tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.:, pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem
SSKJ²
téhnik -a m (ẹ́)
1. strokovnjak za tehniko s srednjo izobrazbo: postati tehnik; šolanje tehnikov traja štiri leta / gradbeni, kemijski, strojni, tekstilni tehnik; tehnik za vzdrževanje proge / dobiti naziv tehnik
♦ grad. tehnik nizkih gradenj
// strokovnjak za tehniko sploh: že v otroštvu je kazal, da je dober, ekspr. rojen tehnik / gradbeni in strojni inženirji ter drugi tehniki
2. kdor obvladuje, pozna tehniko kake dejavnosti: ta slikar, športnik je dober tehnik
SSKJ²
téhnika -e ž (ẹ́)
1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike
// veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto
2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji
3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika
4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko
♦ glasb. komponirati v dvanajsttonski tehniki; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; um. fresko tehnika
5. pog., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika
SSKJ²
tehnikálija -e ž (á)
1. nav. mn. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: podrobno poznavanje tehnikalij
// nebistvena, nepomembna podrobnost: pri predlogu gre za čisto tehnikalijo
2. tehnični izdelek: modna, trendovska tehnikalija; uporabniki sodobnih tehnikalij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
téhnikum -a m (ẹ́)
od 1947 do 1950 srednja šola za določeno tehnično, strokovno področje: vpisati se na tehnikum / ekonomski, gozdarski, gradbeni, tekstilni tehnikum; tehnikum za gostinstvo in turizem
SSKJ²
téhniški -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na tehnike ali tehniko: tehniško društvo / tehniška fakulteta, šola / tehniški slovar / tehniški muzej / tehniška inteligenca / tehniška pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike / prodaja tehniškega blaga tehničnega
SSKJ²
tehnizácija -e ž (á)
glagolnik od tehnizirati: tehnizacija podjetja / tehnizacija kmetijstva / tehnizacija življenja
SSKJ²
tehnizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. opremljati s tehničnimi pripomočki: tehnizirati vojaške enote; svet se tehnizira / tehnizirati gradnjo, poljedelstvo
2. usmerjati k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: tehnizirati ljudi / tehnizirati življenje
    tehnizíran -a -o:
    tehnizirana družba
SSKJ²
téhno in techno -a [téhno] m (ẹ̑)
zvrst elektronske plesne glasbe, za katero je značilen poudarjen, ponavljajoč se ritem: poslušati, vrteti tehno; ljubitelj tehna; v prid. rabi: tehno glasba tehnoglasba; ljubiteljica tehno zabav
SSKJ²
téhnobirokrát -a m (ẹ̑-ȃ)
nav. slabš. tehnokratski birokrat: odločanje tehnobirokratov
SSKJ²
téhnobirokrátski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
nanašajoč se na tehnobirokrate ali tehnokratsko birokracijo: tehnobirokratsko odločanje / tehnobirokratski monopol
SSKJ²
tehnofíl -a m (ȋ)
kdor se navdušuje za tehnologijo: nov model procesorja je izziv za tehnofile; označili so ga za tehnofila
SSKJ²
téhnofrík -a m (ẹ̑-ȋ)
kdor se strastno navdušuje za tehnologijo: tehnofriki večinoma obožujejo novosti / filmski, računalniški tehnofrik
SSKJ²
téhnoglásba in téhno glásba -e ž (ẹ̑-ȃ)
zvrst elektronske plesne glasbe, za katero je značilen poudarjen, ponavljajoč se ritem: vrteti tehnoglasbo; festival tehnoglasbe / nočni klub s tehnoglasbo
SSKJ²
tehnokracíja -e ž (ȋ) nav. slabš.
1. družbeni sloj, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: kritizirati tehnokracijo; mišljenje, težnje tehnokracije; birokracija in tehnokracija
2. uveljavljanje odločilne vloge tehnike, proizvodnje v politiki, gospodarstvu: nevarnost tehnokracije; težnje po tehnokraciji
SSKJ²
tehnokrát -a m (ȃ)
nav. slabš. kdor v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: kritizirati, napadati tehnokrate; ozkosrčni tehnokrati; tehnokrati in birokrati
SSKJ²
tehnokratízem -zma m (ī)
nav. slabš. nazor, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: očitati komu tehnokratizem; pristaš tehnokratizma
// družbena ureditev, ki temelji na tem nazoru: vzpostavljati tehnokratizem
SSKJ²
tehnokrátski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na tehnokrate ali tehnokracijo: tehnokratske metode; tehnokratska miselnost
    tehnokrátsko prisl.:
    v podjetju se lotevajo nalog tehnokratsko
SSKJ²
tehnokrátstvo -a s (ȃ)
tehnokracija, tehnokratizem: nevarnost tehnokratstva
SSKJ²
tehnológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za tehnologijo: delo tehnologa / tekstilni, vinarski, živilski tehnolog; inženir tehnolog
SSKJ²
tehnologíja -e ž (ȋ)
1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo
2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja
// skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija / genska tehnologija spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; jezikovne tehnologije računalniška orodja za samodejno obdelovanje jezikovnih podatkov; veda o tem
// publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije
SSKJ²
tehnológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za tehnologijo: tehnologinja v pivovarni, tovarni / kemijska, tekstilna, živilska tehnologinja
SSKJ²
tehnolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tehnologijo: tehnološki inštitut / tehnološki problemi; tehnološki razvoj / tehnološki postopek, proces / tehnološka brezposelnost brezposelnost zaradi spremenjene tehnologije; tehnološka kartica kartica s tehnološkimi podatki; tehnološka voda voda, ki se uporablja v tehnološkem procesu
♦ agr. tehnološka zrelost zrelost, pri kateri se sadovi, plodovi trgajo za prodajo, predelavo, skladiščenje; soc. tehnološko okolje zaradi tehnologije spremenjeno okolje
    tehnolóško prisl.:
    tehnološko zahtevni izdelki; tehnološko razvita družba
SSKJ²
tehtálec -lca [tehtau̯ca in tehtalca] m (ȃ)
kdor (poklicno) kaj tehta: tehtalec živine; tehtalec na javni tehtnici; nakladalci in tehtalci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tehtálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tehtanje: tehtalni mehanizem / tehtalna posodica
♦ obrt. tehtalni stroj priprava za avtomatsko tehtanje testa
SSKJ²
téhtanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od tehtati: tehtanje paketov, živine; redno tehtanje med shujševalno kuro / tehtanje dokazov / tehtanje ljudi po dejanjih / odločiti se po dolgem tehtanju
SSKJ²
téhtar -ja m (ẹ̑)
tehtalec: zaslužek tehtarja
SSKJ²
tehtarína -e ž (ī)
plačilo za tehtanje: plačati tehtarino
SSKJ²
téhtati -am nedov. (ẹ̑)
1. ugotavljati, določati težo s tehtnico: tehtati meso, tovor, zaboj; natančno, ekspr. pošteno tehtati; vsak teden se tehtam / tehtati na kuhinjski tehtnici
2. s prislovnim določilom imeti določeno težo: novorojenček je tehtal tri kilograme
3. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo; težkati: dvignil je nahrbtnik in ga tehtal / tehtati v roki
4. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: tehtati dokaze, možnosti; tehtati svoj položaj / tehtati vsako besedo
// ocenjevati: tehtati prostovoljce, tekmovalce; delavnosti ne tehtamo po besedah
// premišljevati: tehtal je, kaj bi s tem izgubil, kaj pridobil; dolgo je tehtal, kaj naj stori
    tehtajóč -a -e:
    govoril je počasi, tehtajoč vsako besedo; tehtajoč pogled
    téhtan -a -o:
    natančno tehtana zdravila
SSKJ²
téhten -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́)
1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno
// ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne
2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka
● star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih
    téhtno prisl.:
    tehtno govoriti
SSKJ²
téhtnica -e ž (ẹ̑)
1. priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi; javna tehtnica; kuhinjska, osebna, živinska tehtnica; viseča tehtnica za tehtanje v visečem položaju; vzmetna, vzvodna tehtnica; pren. tehtnica pravičnosti
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju tehtnice: tehtnica ima razvit izjemen čut za ravnovesje
● ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; ekspr. njegovo življenje je na tehtnici je v smrtni nevarnosti; mogoč je najbolj neugoden razplet; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; rojen v znamenju tehtnice v času od 24. septembra do 23. oktobra; publ. tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani
♦ astron. Tehtnica sedmo ozvezdje živalskega kroga; fiz. torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici; obrt. karatna tehtnica ki kaže težo dragega kamna v karatih; teh. analitična tehtnica ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno; lekarniška tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg; precizijska tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g; rimska tehtnica viseča vzvodna tehtnica s premično utežjo; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege
SSKJ²
téhtničar -ja m (ẹ̑)
1. izdelovalec, popravljavec tehtnic: odnesti tehtnico k tehtničarju
2. tehtalec: tehtničar v rudniku, skladišču
SSKJ²
tehtnína -e ž (ī)
pristojbina za tehtanje: zvišati tehtnino na javnih tehtnicah
SSKJ²
téhtnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost tehtnega: tehtnost razprave / tehtnost dokaza, vzroka / glas, poln tehtnosti
SSKJ²
tehtovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. tehten: tehtoviti razlogi
SSKJ²
tehtovítost -i ž (ȋ)
zastar. tehtnost: tehtovitost razlogov
SSKJ²
teín -a m (ȋ)
farm. kofein (v čaju): delovanje teina
SSKJ²
teíst -a m (ȋ)
pristaš teizma: trditve teistov
SSKJ²
teístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na teizem: teistična vzgoja / teistične religije
SSKJ²
teízem -zma m (ī)
filoz. nazor, ki priznava boga in njegovo vplivanje na svet: vplivi teizma; teizem in ateizem
SSKJ²
têja -e ž (ȇ)
star. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju; čajevka: cvetoča teja
SSKJ²
ték1 -a m (ẹ̑)
1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž. tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost
// šport, ki obstaja v tem, da se teče: ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh
// športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih
// tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje
2. v zvezi prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila: pustiti motor, vozilo v prostem teku; ko je traktor poskušal speljati, je prestavna ročica zdrsnila v prosti tek
// ekspr. stanje, ko se kako delo, kaka dejavnost ne opravlja: kratkoročne rešitve reševanje problemov prenašajo v prihodnost in tako povzročajo prosti tek / prosti tek med napetimi deli romana
3. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom
● šport. žarg. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; tek njegovih misli se je spremenil tok; hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb
♦ strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir
SSKJ²
ték2 -a m (ẹ̑)
želja, potreba po jedi: imeti, izgubiti tek; sadje povečuje, vzbuja tek; jesti s tekom; dober, slab, ekspr. volčji tek; tek do kake jedi / slaba novica mu je pokvarila, vzela tek / kot voščilo pri jedi dober tek
● star. tvoje delo, tvoj denar nima teka ne zaleže, ne koristi; jed mu gre v tek mu tekne
SSKJ²
tèk3 medm. (ȅ)
posnema odsekan glas pri udarcu, hoji: tek, tek, je potrkal po šipi; žolna je kljuvala po deblu: tek, tek, tek / pristavili so lestve in tek, tek, stekli po njih navzgor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tekáč -a m (á)
1. kdor teče: fant je dober, slab tekač / konj tekač
2. športnik, ki se ukvarja s tekom: trenirati tekače / smučarski tekač
3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah tekač z rikšo
// nekdaj sel, kurir, ki teče, opravljajoč svojo nalogo: poslati tekača; sporočiti novico o zmagi po tekaču / poštni, štafetni tekač / tekač pri odvetniku, v hotelu sel, kurir
4. dolga, ozka preproga, zlasti za pokrivanje hodnikov, stopnišč: razgrniti tekač; stopati po tekaču; rdeč tekač; tekač iz slame
5. šah. žarg. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh; lovec: poteza s tekačem
♦ šport. tekač čez ovire; tekač na dolge proge; tekač v štafeti; teh. tekač priprava za obešanje zaves, ki lahko teče, drsi po vodilu
SSKJ²
tekáčica -e ž (á)
športnica, ki se ukvarja s tekom: najhitrejša tekačica na svetu / tekačica na smučeh
♦ šport. tekačica na kratke proge
SSKJ²
tekálec -lca [tudi tekau̯ca] m (ȃ)
kdor teka: med tekalci je opazil svojega otroka
♦ zool. tekalci ptice, ki dobro letajo in tekajo, Glareolidae
SSKJ²
tekálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tekanje ali tek: tekalni prostor / tekalne smuči tekaške smuči
♦ strojn. tekalni žerjav mostni žerjav, ki teče po visoko postavljenih tirih, navadno v tovarniških dvoranah; tekalno kolo zlasti pri žerjavih kolo, prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; teh. tekalna površina površina avtomobilskega plašča, kolesa, ki se pri vožnji, premikanju dotika tal; žel. tekalna vožnja poskusna vožnja vozila brez obremenitve od mirovanja do največje hitrosti
SSKJ²
tekalíšče -a s (í)
1. navadno urejen prostor za tekanje: urediti tekališče; tekališče na stadionu / peščeno, travnato tekališče / športno tekališče
2. agr. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti živino v tekališče / tekališče za svinje
SSKJ²
tekálo -a s (á)
žel. celota delov vozila, ki omogoča, da vozilo teče po tiru:
SSKJ²
tékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od tekati: tekanje otrok; skakanje in tekanje / tekanje konja / tekanje po trgovinah
SSKJ²
tekáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na tekače: tekaške sposobnosti / tekaške discipline / tekaški čevlji; tekaške smuči
♦ šport. tekaška proga
SSKJ²
tékati -am nedov. (ẹ̑)
večkrat, s presledki teči: otroci tekajo po travniku; tekati sem in tja; vsak večer tekam / piščeta tekajo po dvorišču / ekspr.: tekati od urada do urada; tekati po opravkih
    tekáje knjiž.:
    tekaje dolgo zasledovati koga
    tekajóč -a -e:
    igrati se tekajoč po dvorišču; po travi tekajoči otroci
SSKJ²
tekíla tudi tequila -e [tekíla] ž (ȋ)
mehiška žgana pijača iz agav: napiti se tekile; steklenica tekile
SSKJ²
tekljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. tekati z majhnimi, kratkimi koraki: otrok veselo teklja; skakljati in tekljati / miš je tekljala okrog
SSKJ²
tékma -e ž (ẹ̑)
1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir
2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg
3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo
● lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanje
♦ lov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu
SSKJ²
tékmec -a [tekməc] m (ẹ̑)
1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: prehiteti, premagati tekmeca; zaostajati za tekmeci; enakovredni, nevarni tekmeci; tekmeci za prvo mesto, nagrado / tekmeci na volitvah, pri volitvah; tekmeca v ljubezni / trgovski tekmeci trgovski konkurenti
2. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: biti, postati komu tekmec; na tekmovanju, v znanju ni imel tekmeca / ekspr. novo vozilo ima precej tekmecev / podjetje ima v novi tovarni močnega tekmeca konkurenta
SSKJ²
tékmica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: izpodriniti, premagati tekmico / tekmica v ljubezni
2. ženska, ki tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: na tekmovanju ni imela tekmice
SSKJ²
tekmoválec -lca [tekmovau̯ca tudi tekmovalca] m (ȃ)
kdor tekmuje na tekmovanju, tekmi: tekmovalci igrajo drug z drugim; izkušen, vrhunski tekmovalec; smučarji tekmovalci / tekmovalec mednarodnega razreda tekmovalec, ki nastopa na mednarodnih tekmovanjih kot reprezentant svoje države
● zastar. službo je dobil, čeprav je imel več tekmovalcev tekmecev
♦ šport. diskvalificirati tekmovalca; tekmovalci v veleslalomu
SSKJ²
tekmoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tekmovanje: tekmovalna pravila / tekmovalna oprema / tekmovalna sreča / tekmovalni športi / tekmovalni čoln
♦ šport. tekmovalna proga
    tekmoválno prisl.:
    tekmovalno se ukvarjati z jadranjem
SSKJ²
tekmovalíšče -a s (í)
prostor za tekmovanje: stopiti na tekmovališče / olimpijska tekmovališča
SSKJ²
tekmoválka -e [tekmovau̯ka tudi tekmovalka] ž (ȃ)
ženska, ki tekmuje na tekmovanju, tekmi: dresi tekmovalk; rezultati tekmovalk / tekmovalke za naslov miss sveta
● zastar. v tem je bila dolgo brez tekmovalke tekmice
SSKJ²
tekmoválnost -i ž (ȃ)
nagnjenje, želja po tekmovanju: vzbujati tekmovalnost; to izvira iz tekmovalnosti / tekmovalnost sošolcev
SSKJ²
tekmoválski -a -o [tekmovalski in tekmovau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na tekmovalce: tekmovalske zahteve / tekmovalska oprema tekmovalna oprema
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tekmovánje -a s (ȃ)
1. merjenje koga s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: zdravniki so tekmovalcu odsvetovali nadaljnje tekmovanje; tekmovanje na velikih športnih prireditvah
// merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: spodbujati tekmovanje; tekmovanje med otroki; tekmovanje pri delu; tekmovanje v oboroževanju; tekmovanje v znanju tujih jezikov
2. športna prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kakem športu, športni panogi: organizirati tekmovanje; zmagati na tekmovanju; atletska, smučarska tekmovanja; mednarodno tekmovanje / ekipno, prvenstveno tekmovanje
♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje; pokalno tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo; pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev; tekmovanje v slalomu
// prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kaki dejavnosti, lastnosti sploh: udeležiti se tekmovanja pevskih zborov / lepotno tekmovanje / nagradno tekmovanje
SSKJ²
tekmováti -újem nedov. (á ȗ)
meriti se s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: atleti, smučarji že tekmujejo; tekmovati na velikih tekmovanjih / že pet let tekmuje / tekmovati za kolajne, točke / tekmovati za šolsko moštvo
// meriti se s kom v kaki dejavnosti, lastnosti sploh z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekmovati na plesnih turnirjih; tekmovati v različnih spretnostih / učenci tekmujejo med seboj; tekmovati pri delu / tekmovati za naslov miss sveta / tekmovati z izdelki drugih tovarn
♦ šol. tekmovati za bralno značko; šport. tekmovati v mnogoboju, slalomu
    tekmujóč -a -e:
    tekmujoč po tujih državah, je bil dosti zdoma; tekmujoče moštvo; sam.: nagraditi tekmujoče
SSKJ²
tékniti -em nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. vzbujati komu ugodje
a) ob zadovoljevanju potrebe, želje po jedi: neslana jed ne tekne; to jed rad jem, vendar mi danes ne tekne; večerja je vsem teknila
b) star. ob zadovoljevanju kake potrebe, želje sploh; prijati, dobro deti: kajenje, pijača mu tekne / počitek jim je teknil
2. zaleči1: veliko jé, pa mu nič ne tekne
● zastar. denar mu ni teknil koristil, pomagal
SSKJ²
tekočína -e ž (í)
snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino: tekočina hlapi, teče; piti, pretočiti tekočino; ta snov vpija tekočino; brezbarvna, gosta, peneča se tekočina; jedka, vnetljiva tekočina; voda, mleko in druge tekočine; kaplja tekočine; tekočine in plini / hladilna tekočina v avtomobilskem motorju; kri in druge telesne tekočine; mehanika tekočin hidromehanika
● ekspr. življenjska tekočina kri
♦ anat. možgansko-hrbtenjačna tekočina ki obdaja možgane in hrbtenjačo; likvor; sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; fiz. tekočina snov, ki se lahko pretaka; kapljevine in plini so tekočine; mont. težka tekočina katere gostota je večja od gostote vode; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor
SSKJ²
tekočínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tekočino: tekočinski curek / tekočinsko hlajenje / tekočinska dieta
♦ teh. tekočinski termometer termometer, ki meri temperaturo z raztezanjem tekočine
SSKJ²
tekóčnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost tekočega: tekočnost snovi
SSKJ²
tékom predl. (ẹ̑)
pisar., z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; med3: tekom bolezni so jo obiskovali; nesreča tekom vožnje / tekom časa se bo to uredilo sčasoma; tekom dogodkov vam bo vse jasno / odgovor dobiti tekom enega meseca v enem mesecu
SSKJ²
téksas -a m (ẹ̑)
pog. kraj, lokal, ustanova, kjer vlada sila, nered: spet je šel v tisti teksas
SSKJ²
tékst -a m (ẹ̑)
besedilo: povedati, zapisati tekst; tekst govora / šifriran tekst / pisec je izročil tekste uredniku / dramski, pesniški tekst / v knjigi je več slik kot teksta / tekst popevke; melodija in tekst
♦ tisk. tiskarska črka, po velikosti med tercijo in dvema ciceroma
SSKJ²
téksten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo
♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva
SSKJ²
tekstíl -a m (ȋ)
izdelki, narejeni zlasti s tkanjem, pletenjem: izvažati tekstil; cene tekstila / umetni tekstil
SSKJ²
tekstílec -lca m (ȋ)
delavec v tekstilni industriji: srečanje tekstilcev
// nav. mn., pog. tekstilna tovarna: tekstilci izvažajo vedno več izdelkov
SSKJ²
tekstílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tekstil: tekstilna surovina / tekstilna industrija; tekstilna tovarna / tekstilni tehnik / tekstilni izdelki
SSKJ²
tekstílije -lij ž mn. (í ȋ)
tekst. tekstilne surovine in izdelki: uvažati tekstilije / gumi, tekstilije in druge surovine
SSKJ²
tekstílka -e ž (ȋ)
delavka v tekstilni industriji: zaslužek tekstilk
SSKJ²
tékstnokrítičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na tekstno kritiko: tekstnokritične opombe / tekstnokritična izdaja
SSKJ²
tekstologíja -e ž (ȋ)
lit. veda o raziskovanju besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo: načela tekstologije
SSKJ²
tekstolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tekstologijo: tekstološki problem / tekstološka analiza
SSKJ²
tekstopísec -sca m (ȋ)
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce, besedilopisec: dober, odličen tekstopisec; pri glasbenem albumu je sodeloval kot tekstopisec; pevec in tekstopisec
SSKJ²
tekstopíska -e ž (ȋ)
ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce, besedilopiska: nadarjena, uspešna tekstopiska; preizkusila se je kot tekstopiska; pevka in tekstopiska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tekstôven tudi tékstoven -vna -o prid. (ō; ẹ̑)
nanašajoč se na tekst: tekstovni popravek; tekstovna analiza / tekstovni komentar / tekstovni del knjige
    tekstôvno tudi tékstovno prisl.:
    tekstovno prirediti gledališko predstavo
SSKJ²
tekstuálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na tekst: tekstualna analiza / tekstualni in računski del poročila
    tekstuálno prisl.:
    posredovati podatke grafično in tekstualno
SSKJ²
tekstúra -e ž (ȗ)
1. tekst. razporeditev niti tekstilnega izdelka: tekstura preproge, tkanine
2. geol. razporeditev mineralnih zrn česa: tekstura kamnine, rude; tekstura in struktura / grudasta, valovita tekstura
3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine
// razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela
♦ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti
SSKJ²
tektít -a m (ȋ)
petr. steklen meteorit: najti tektite
SSKJ²
tektónika -e ž (ọ́)
1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika
2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika
3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije
// sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko
4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike
♦ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive
SSKJ²
tektónski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na tektoniko:
a) tektonski premiki / tektonske sile / tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; tektonski potres potres zaradi tektonskih premikov; tektonska karta karta, ki prikazuje zgradbo in preoblikovanje zemeljske skorje; tektonsko jezero jezero, ki nastane zaradi tektonskih premikov
b) tektonska oblika pesmi / tektonsko načelo v arhitekturi
    tektónsko prisl.:
    tektonsko aktivno gorstvo; tektonsko zaključen prostor
SSKJ²
tekúnica -e ž (ȗ)
zool. veverici podoben glodavec, ki živi v rovih, Citellus: tekunice so tekale po vinogradih / navadna tekunica
SSKJ²
tekút -a m (ȗ)
zool. droben zajedavec, ki živi na ptičih in sesalcih, Mallophaga: tekut sesa kri; kokoši imajo tekute
SSKJ²
tekvondo ipd. gl. taekwondo ipd.
SSKJ²
têlce -a s (ē)
nar. teliček: telce je že sesalo; skače kot telce
SSKJ²
têle -éta s (é ẹ́)
1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko
2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno
● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
♦ lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila
SSKJ²
tele... ali téle... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na
a) daljen, daljinski: telefon, teleinformacija, telekineza, telekomanda
b) televizijo: telekino, telekamera
SSKJ²
telebàn in telebán -ána m (ȁ á; ȃ)
slabš. omejen, neumen človek, zlasti mlad: ta teleban ničesar ne razume / kot psovka kaj se vmešavaš, teleban
// neroden, neuglajen človek: vede se kot teleban
● ekspr. zrastel je v pravega telebana velikega, zelo močnega človeka
SSKJ²
telebánast -a -o prid. (ā)
slabš. omejen, neumen: telebanast fant; drugače je delaven, samo malo je še telebanast / po vedenju ni telebanast neroden, neuglajen
● ekspr. fant telebanaste postave velike, močne
    telebánasto prisl.:
    telebanasto gledati
SSKJ²
télebánčništvo -a s (ẹ̑-ȃ)
opravljanje, sklepanje bančnih poslov prek telefona: nastanek, razcvet telebančništva; ponudba, storitve telebančništva
SSKJ²
telebánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na telebane: telebansko vprašanje / telebansko vedenje / kot psovka kaj gledaš, zijalo telebansko
SSKJ²
telébast -a -o prid. (ẹ́)
star. neroden2, okoren, nespreten: za natančno delo je preveč telebast / telebast v vedenju
// neroden, okoren zaradi velikosti, obsega: človek telebastega trupa; telebasta skala
    telébasto prisl.:
    telebasto ravnati
SSKJ²
telébati -am nedov. (ẹ̄)
1. ekspr. stežka, nerodno padati: spotikali so se in telebali na zemljo
2. preh., star. z veliko silo udarjati, tolči: s koli telebati po nasprotnikih / telebati na boben
3. star. nerodno, okorno hoditi, letati: telebati za kom do doma / čmrlj teleba od cveta do cveta
SSKJ²
telébiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
star. telebniti: spodrsnilo mu je in telebil je čez soseda / telebiti žival po hrbtu z veliko silo udariti / jezno telebiti knjigo od sebe z veliko silo vreči, zagnati
SSKJ²
telébniti in telêbniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. ekspr. stežka, nerodno pasti: spotaknil se je in telebnil na tla; telebniti vznak; telebnil je, kakor je bil dolg in širok; telebnil je kot snop v travo / zviška je telebnil v naslanjač / telebnil je v prepad padel
2. preh., star. z veliko silo udariti: z gorjačo ga je telebnil po glavi / z vso močjo telebne svečnik proti njemu vrže, zažene
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
têlec -lca [teu̯ca in telca] m (ē)
nar. teliček: telec sesa
SSKJ²
telečják -a m (á)
1. prostor za teleta v hlevu: ureditev telečjakov
2. telečnjak: vojaki s telečjaki na hrbtu
SSKJ²
teléčji -a -e prid. (ẹ́)
nanašajoč se na teleta: telečja koža; telečje meso / telečje usnje / telečji zrezek; telečja obara
● ekspr. on je še ves telečji nespameten, neumen, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti; ekspr. imeti telečje noge za stanje, hojo negotove; šalj. telečja leta leta dozorevanja
♦ gastr. telečja krača; nadevane telečje prsi
SSKJ²
telečnják -a m (á)
nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo: odpreti telečnjak; oprtati si telečnjak; dati v telečnjak; vojak s telečnjakom
SSKJ²
téledélavec -vca m (ẹ̑-ẹ́)
kdor opravlja teledelo: število teledelavcev narašča; zaposlovanje teledelavcev; usposabljanje za teledelavce
SSKJ²
téledélo -a s (ẹ̑-ẹ́)
delo doma namesto v službenih prostorih ob podpori informacijske tehnologije, delo na daljavo: uvajanje teledela; poročilo, raziskave o teledelu; izkušnje s teledelom; možnosti, zanimanje za teledelo / teledelo na domu
SSKJ²
télediagnóza -e ž (ẹ̑-ọ̑)
med. ugotovitev ali določitev bolezni, telesne zmogljivosti s pomočjo telekomunikacijskih naprav: postaviti telediagnozo
SSKJ²
téledirigíran -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
teh. vóden, usmerjan na daljavo: teledirigirana raketa / teledirigirane naprave v vesoljski ladji
SSKJ²
télefáks -a m (ẹ̑-ȃ)
1. prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika: izum telefaksa
2. tako prenesen posnetek dokumenta, informacije: dobiti, prejeti telefaks
3. naprava za tako prenašanje: priključiti telefaks
SSKJ²
telefón -a m (ọ̑)
1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt]
2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon
3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / mobilni ali prenosni telefon manjši brezžični telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom; satelitski telefon ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov; vrvični telefon stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; vroči telefon vroča linija; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
SSKJ²
telefonáda -e ž (ȃ)
ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo: zaman so bile vse njegove telefonade
SSKJ²
telefonáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. večkrat, pogosto telefonirati: kar naprej mu telefonari
SSKJ²
telefóničen -čna -o prid.(ọ́)
telefonski: telefonično obvestilo
    telefónično prisl.:
    telefonično sporočiti
SSKJ²
telefoníja -e ž (ȋ) ptt
1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija; fiksna telefonija tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji; mobilna telefonija prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija mobilna telefonija
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo
2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo
SSKJ²
telefoníranje -a s (ȋ)
glagolnik od telefonirati: odločiti se za telefoniranje; pogosta telefoniranja / poslušati telefoniranje / prostoročno telefoniranje z vgrajeno prostoročno napravo, navadno v motornih vozilih
SSKJ²
telefonírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti; telefonirati od doma, v službo; večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure
2. uporabiti telefon za vzpostavitev telefonske zveze: naučiti se telefonirati; pokazati komu, kako se telefonira / telefoniral sem mu, pa se nihče ne oglasi
    telefoníran -a -o:
    telefonirano sporočilo
    ♦     ptt telefonirani telegram telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu
SSKJ²
telefoníst -a m (ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: podjetje zaposli telefonista; telefonist in vratar
SSKJ²
telefonístka -e ž (ȋ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: telefonistka je vzpostavila zvezo
SSKJ²
telefonográm -a m (ȃ)
ptt telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu; telefonirani telegram: sprejeti telefonogram
SSKJ²
telefónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na telefon: telefonski kabel; telefonski priključek; telefonska centrala; telefonsko omrežje / telefonski aparat; telefonska govorilnica; telefonska kartica kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / telefonski pogovor; telefonska zveza / telefonski naročnik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi / (telefonska) slušalka / telefonsko glasovanje glasovanje po telefonu
♦ ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili; telefonska številka klicna številka
    telefónsko prisl.:
    telefonsko sporočiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
télefóto -a m, prvi pomen mn. tudi -fótosi (ẹ̑-ọ̑) ptt
1. fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila: oddati, sprejeti telefoto; v časopisih objavljen telefoto
● publ., kot označba avtorstva telefoto: Tanjug
2. naprava za tako posredovanje fotografije, besedila: vključiti telefoto; prenos s telefotom; novinarji so imeli na razpolago teleprinter in telefoto / oddajni, sprejemni telefoto
3. posredovanje fotografije, besedila na tak način: omogočiti novinarjem telefoto / naprava za telefoto; v prid. rabi: telefoto naprava
SSKJ²
télefotografíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
fot. fotografija, ki nastane pri fotografiranju s teleobjektivom: telefotografija luninega površja
♦ ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto
SSKJ²
teléga -e ž (ẹ̄)
1. v ruskem okolju kmečki voz na štirih kolesih, zlasti za prevažanje tovora: naložiti na telego / peljati v telegi / pripeljati telego krompirja
2. mn., nar. vzhodno jarem za par živali z vodoravno nameščeno letvijo pod vratom: zapreči vola v telege
SSKJ²
telegéničen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za snemanje in prikazovanje na televiziji: telegeničen politik; bil je veliko bolj telegeničen kot njegov predhodnik / telegeničen smehljaj; telegenična obleka / telegeničen dogodek; telegenična pokrajina
SSKJ²
telegéničnost -i ž (ẹ́)
lastnost telegeničnega: telegeničnost in sproščenost predsednice znane stranke
SSKJ²
telegráf -a m (ȃ)
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav: telegraf dela, ropota / sporočiti po telegrafu / brezžični telegraf
♦ elektr. Morsejev telegraf pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; navt. ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
// nekdaj urad za sprejemanje in oddajanje telegramov: vložiti zahtevo pri telegrafu, v telegrafu / pošta, telegraf, telefon [ptt]
SSKJ²
telegráfarica -e ž (ȃ)
pog. telegrafski drog: postaviti telegrafarico
SSKJ²
telegrafíja -e ž (ȋ)
ptt prenašanje pisanih sporočil, risb, negibnih slik po telegrafskih napravah: uporaba elektromagnetnih valov v telegrafiji; prvi poskusi telegrafije / brezžična telegrafija; dupleks telegrafija ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh; telegrafija z radijskimi valovi
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: sredstva za razvoj telegrafije
SSKJ²
telegrafíranje -a s (ȋ)
glagolnik od telegrafirati: naučiti se telegrafiranja
SSKJ²
telegrafírati -am dov. in nedov. (ȋ)
sporočiti po telegrafu, brzojaviti: telegrafirati prijatelju; telegrafiral je domov
// po telegrafu oddati ali sprejeti telegrafsko sporočilo: naučiti se telegrafirati
SSKJ²
telegrafíst -a m (ȋ)
nekdaj kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po telegrafu: dela kot telegrafist / radijski telegrafist
SSKJ²
telegrafístka -e ž (ȋ)
nekdaj ženska, ki se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po telegrafu: zaposlena je kot telegrafistka
SSKJ²
telegráfnica -e ž (ȃ)
pog. telegrafski drog: postaviti telegrafnico
SSKJ²
telegráfski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na telegraf, brzojaven: telegrafski drog, kabel / telegrafska centrala; telegrafsko omrežje / telegrafski znak; telegrafsko sporočilo / telegrafski promet / telegrafski naročnik / telegrafski aparat
♦ ptt telegrafski oddajnik, sprejemnik oddajnik, sprejemnik, ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; sinhronski (telegrafski) sistem sistem, pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono
2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: v telegrafskem slogu napisan odgovor / obnoviti zgodbo v telegrafskem stilu
    telegráfsko prisl.:
    telegrafsko sporočiti
SSKJ²
telegrám -a m (ȃ)
sporočilo, preneseno po telegrafu, brzojavka: oddati, poslati, prejeti telegram / luksuzni telegram; pozdravni telegram
♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo; telefonirani telegram ki se naslovniku sporoči po telefonu; v prid. rabi:, ptt telegram pismo telegram z znižano tarifo, ki se oddaja za vsemi drugimi telegrami
SSKJ²
telegrámski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na telegram: telegramski listek / telegramski slog
    telegrámsko prisl.:
    telegramsko sporočiti
SSKJ²
téleinformacíjski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
nanašajoč se na teleinformatiko: teleinformacijski sistem; teleinformacijska oprema; ponudniki teleinformacijskih storitev; možnosti uporabe teleinformacijske tehnologije
SSKJ²
téleinformátika -e ž (ẹ̑-á)
veda, ki združuje znanja in tehnologije s področja računalništva in telekomunikacij: smeri v teleinformatiki; strokovnjak za teleinformatiko
SSKJ²
têlek -lka m (ē)
nar. teliček: lepega telka ima v hlevu / ti si še večji telek kot on
SSKJ²
télekámera -e ž (ẹ̑-ȃ)
televizijska kamera: snemati s telekamero
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
télekártica -e ž (ẹ̑-ȃ)
kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona; telefonska kartica: izdaja, prodaja, uporaba telekartic; zbiralci telekartic; plačevanje s telekartico; mobikartica in telekartica
SSKJ²
télekíno -a m (ẹ̑-ȋ)
rad. priprava za televizijsko predvajanje filmov:
SSKJ²
télekománda -e ž (ẹ̑-ȃ) teh.
1. nav. mn. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: voditi helikopter, stroj s telekomandami
2. upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: uvesti telekomando
SSKJ²
télekománden -dna -o (ẹ̑-ȃ)
pridevnik od telekomanda: telekomandni sistem
SSKJ²
telekomunikácija -e ž (á) nav. mn.
1. izmenjava, posredovanje informacij na daljavo z elektromagnetnimi sistemi: omogočiti telekomunikacije; mednarodna zveza za telekomunikacije; radijska, telefonska telekomunikacija
2. sredstvo, ki omogoča tako izmenjavo, posredovanje informacij: prenos informacij po telekomunikacijah
SSKJ²
telekomunikacíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na telekomunikacijo: telekomunikacijski satelit; telekomunikacijske naprave / telekomunikacijski sistem / telekomunikacijske zveze
    telekomunikacíjsko prisl.:
    telekomunikacijsko prenašati
SSKJ²
télekonferénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo uporabe telekomunikacijskega omrežja sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci: telekonferenco so prekinili; zasedanje je potekalo v obliki telekonference; potek, vzpostavitev telekonference; stroški telekonference
SSKJ²
téleks -a m (ẹ̑)
ptt električna naprava za prenašanje tipkanih črk na daljavo: priključiti teleks; stroški za uporabo teleksa / rezervirati sobe po teleksu
// sporočilo, preneseno po tej napravi: prispel je že drugi teleks / sveženj teleksov; v prid. rabi: teleks imenik; teleks zveze
SSKJ²
télemark -a m (ẹ̑)
šport. sprememba smeri po strmini navzdol med vožnjo na smučeh, pri kateri je ena od nekoliko skrčenih nog pomaknjena naprej: narediti telemark / doskok v telemark doskok, pri katerem je ena od nekoliko skrčenih nog pomaknjena naprej
SSKJ²
télemárketing -a m (ẹ̑-ȃ)
prodaja izdelkov in storitev prek telefona: podjetje se ukvarja s telemarketingom; referent, telefonist v telemarketingu; ekipa za telemarketing / dovoljenje za dejavnost telemarketinga
SSKJ²
telemátičen -čna -o prid. (á)
telematski: inovativni telematični sistemi; telematična sredstva / telematična doba
SSKJ²
telemátika -e ž (á)
tehnologija, ki temelji na daljinskem prenosu podatkov: s pomočjo telematike vozilo določene funkcije opravlja samostojno; razvoj telematike; avtomatizacija in telematika / prometna telematika
SSKJ²
telemátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na telematiko: sledilni telematski sistemi; ponudnik telematskih storitev; uporaba telematskih sredstev
SSKJ²
télemedicína -e ž (ẹ̑-ȋ)
izmenjevanje podatkov, mnenj s področja medicine s pomočjo informacijske tehnologije: diagnosticirati kožnega raka s pomočjo telemedicine; razvoj, uporaba telemedicine; telemedicina in informatika
SSKJ²
télemedicínski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
nanašajoč se na telemedicino: telemedicinski sistem; nacionalna telemedicinska mreža; telemedicinsko omrežje za pulmološke bolnike in bolnike z alergijami / telemedicinska oprema, tehnologija; trg telemedicinskih storitev
SSKJ²
télemehánika -e ž (ẹ̑-á)
veda o upravljanju, vodenju strojnih naprav na daljavo: področje telemehanike
SSKJ²
teleméter -tra m (ẹ̄)
fot. priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti; daljinomer: izmeriti razdaljo s telemetrom; kamera s telemetrom
♦ teh. naprava za pošiljanje podatkov o izmerjenih vrednostih na daljavo
SSKJ²
telemétričen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na telemetrijo: telemetrični sistem za prenašanje podatkov
    telemétrično prisl.:
    telemetrično določanje temperature
SSKJ²
telemetríja -e ž (ȋ)
teh. pošiljanje podatkov s telemetrom: uporabiti telemetrijo; radarska telemetrija
SSKJ²
telemetríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na telemetrijo: telemetrijska naprava / telemetrijska zveza
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
têlen -lna -o prid. (é)
ki ima teleta: telna krava
SSKJ²
telenovéla -e ž (ẹ̑)
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb: igrati v telenoveli; mehiška, španska telenovela; uspešna telenovela; snemanje telenovele; vloga v telenoveli
SSKJ²
téleobjektív -a m (ẹ̑-ȋ)
fot. objektiv za snemanje oddaljenih predmetov, pojavov, ki so na posnetku povečani: posneti s teleobjektivom; kamera s teleobjektivom
SSKJ²
teleologíja -e ž (ȋ)
filoz. nauk, po katerem ima vse dogajanje v naravi in družbi svoj cilj: utemeljevati teleologijo; teleologija zgodovine
SSKJ²
teleolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na teleologijo: teleološko pojmovanje zgodovine / teleološka narava umetnosti
SSKJ²
telepát -a m (ȃ)
kdor se ukvarja s telepatijo: izkušen telepat; hipnotizer in telepat
SSKJ²
telepátičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na telepatijo: telepatične sposobnosti / telepatičen pojav
    telepátično prisl.:
    telepatično se povezati
SSKJ²
telepatíja -e ž (ȋ)
neposredno izmenjavanje, prenos misli, hotenj iz zavesti v zavest: biti dovzeten za telepatijo; razlaga telepatije / ukvarjati se s telepatijo
SSKJ²
telepátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na telepate ali telepatijo: telepatski prenos misli / telepatska sposobnost
SSKJ²
teleportácija -e ž (á)
hipni prenos mase na velike daljave: eksperimentirati s teleportacijo; teorije, zamisli o teleportaciji; stroj, tehnologija za teleportacijo / kvantna teleportacija
SSKJ²
téleposnétek -tka m (ẹ̑-ẹ̑)
posnetek s teleobjektivom: narediti teleposnetek
SSKJ²
teleprínter -ja m (í)
električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo, daljnopisnik: pisati na teleprinter; sporočiti po teleprinterju; delati s teleprinterjem; teleprinter in telefon; v prid. rabi:, papir. teleprinter papir navadno brezlesni papir za teleprintersko sporočanje
SSKJ²
teleprinteríst -a m (ȋ)
nekdaj kdor (poklicno) oddaja in sprejema sporočila po teleprinterju: delovno mesto teleprinterista
SSKJ²
teleprinterístka -e ž (ȋ)
nekdaj ženska, ki (poklicno) oddaja in sprejema sporočila po teleprinterju: zaposliti teleprinteristko
SSKJ²
teleprínterski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na teleprinter, daljnopisen: teleprinterska centrala / teleprinterska zveza; teleprintersko sporočilo / teleprinterski aparat
♦ ptt teleprinterski oddajnik; žel. teleprinterska okrožnica uradno teleprintersko obvestilo vlakovnim odpravnikom o vpeljavi vlaka, njegovi sestavi, voznem redu
    telepríntersko prisl.:
    teleprintersko obveščati
SSKJ²
teleprintíst -a m (ȋ)
teleprinterist: delo teleprintista
SSKJ²
teleprintístka -e ž (ȋ)
teleprinteristka: zaposlena je kot teleprintistka
SSKJ²
telésce -a s (ẹ̑)
manjšalnica od telo: telesce dojenčka / ekspr. lepo žensko telesce
♦ anat. rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; tipalno telesce skupek celic v koži, občutljiv za dotik; biol. belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. klorofilno telesce del rastlinske celice, ki vsebuje klorofil
SSKJ²
telésen -sna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zadovoljevanje telesnih potreb potreb po hrani, pijači, spanju; telesna straža straža, ki varuje, brani koga pred napadom, nasiljem
2. čuten1, spolen: telesna ljubezen; telesno poželenje / telesna privlačnost; izzivalno telesna ženska
● ekspr. pokojnikove telesne ostanke so položili na mrtvaški oder mrtvo telo, truplo; ekspr. bil je dolg in precej telesen močen, čokat; knjiž. telesno perilo spodnje perilo
♦ anat. telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; geom. telesna diagonala; pravn. telesna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; šol. telesna vzgoja nekdaj učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; športna vzgoja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev
    telésno prisl.:
    telesno privlačna ženska; telesno prizadet otrok; sam.: razmerje med telesnim in duševnim v človeku
SSKJ²
teleskóp tudi teleskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
fiz. daljnogled za opazovanje zvezd, ki da obrnjeno sliko: s teleskopom odkriti nov planet; opazovanje sonca s teleskopom
● zastar. s teleskopom gledati plezalce z daljnogledom
♦ astron. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
teleskópski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na teleskop: teleskopska cev / teleskopsko opazovanje
2. teh. sestavljen iz več cevastih delov različnih premerov, ki se dajo potisniti drug v drugega: teleskopski amortizerji; teleskopska antena; teleskopske vilice
♦ zool. teleskopske oči oči z zelo navzven potisnjenim ali podaljšanim zrklom
SSKJ²
telésnat -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. debel, obilen: telesnat človek
SSKJ²
telesnína -e ž (ī)
zastar. telo: težnost telesnin
● zastar. izračunati telesnino prostornino
SSKJ²
telésnokultúren -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ)
nanašajoč se na telesno kulturo: telesnokulturna dejavnost / telesnokulturna organizacija
SSKJ²
telésnost -i ž (ẹ̑)
1. lastnost, značilnost telesnega
a) glede na snov: poveličevati življenje v njegovi telesnosti
b) glede na način obstajanja v prostoru: telesnost bitij, predmetov je slikar zabrisal / ogromna telesnost velikana
c) glede na čute, spolnost: moške je privlačevala njena poudarjena ženska telesnost
2. kar je telesno
a) glede na snov: živci so vez med duševnostjo in telesnostjo
b) glede na način obstajanja v prostoru: predmeti so plastične telesnosti
c) glede na čute, spolnost: telesnost je bila dolgo časa prikrivana; premagovati telesnost
SSKJ²
telésnosten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. nanašajoč se na telesnost: telesnostni dejavniki / telesnostno jedro kipa / zakoni telesnostnih sorazmerij telesnih
SSKJ²
telésnovzgójen -jna -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
nanašajoč se na telesno vzgojo: telesnovzgojni delavci / telesnovzgojno društvo
SSKJ²
teléšček -čka m (ẹ̑)
nav. ekspr. telesce: telešček dojenčka / lep ženski telešček
SSKJ²
téletékst -a m (ẹ̑-ẹ̑)
rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom z dodatno napravo: televizijska postaja je uvedla teletekst
SSKJ²
teletênje -a s (é)
telitev: pomagati pri teletenju
SSKJ²
telétina -e ž (ẹ̑)
1. telečje meso: jesti, peči teletino
2. obrt. žarg. usnje iz telečje kože: čevlji iz teletine
SSKJ²
teletíti -ím nedov. in dov. (ī í)
nav. 3. os. teliti: krave se morajo veliko gibati, da lažje teletijo
SSKJ²
telétnica -e ž (ẹ̑)
vet. krava od poroda do odstavitve teleta: pomolsti teletnico
SSKJ²
televizíja in televízija -e ž (ȋ; í)
1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo: izum televizije / barvna televizija pri kateri so slike vidne v barvah; črno-bela televizija pri kateri so slike vidne v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele / kabelska televizija pri kateri se slike in zvok prenašajo po kabelskem omrežju
2. televizijski sprejemnik: vključiti, pog. odpreti, prižgati televizijo
● ekspr. rad sedi pred televizijo, pri televiziji rad gleda televizijski spored
3. ed. sredstvo za tako prenašanje slik
a) namenjeno javnosti: tekmo bo prenašala televizija [TV]; tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji
b) namenjeno samo določenemu uporabniku: industrijska televizija; uporaba televizije v bankah
// dejavnost, vezana na to sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije
4. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: direktor televizije / ljubljanska televizija
SSKJ²
televizíjec in televízijec -jca m (ȋ; í)
televizijski delavec: prekaljen, uspešen televizijec; priljubljen, znan televizijec; radijci in televizijci / lokalni televizijci
SSKJ²
televizíjka in televízijka -e ž (ȋ; í)
televizijska delavka: izkušena televizijka ima za sabo že mnogo oddaj; znana televizijka; igralka in televizijka
SSKJ²
televizíjski in televízijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na televizijo: televizijski signal / televizijski aparat, sprejemnik; televizijski oddajnik, pretvornik; televizijski zaslon; televizijska antena; televizijska kamera; televizijska slika / televizijski prenos / televizijski dnevnik; televizijski program, spored; televizijska oddaja / televizijski film; televizijska drama, nadaljevanka / televizijski studio; publ. televizijska hiša; televizijska mreža / televizijski naročnik / televizijski gledalec
    televizíjsko in televízijsko prisl.:
    televizijsko posredovati
SSKJ²
televízor -ja m (ȋ)
televizijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti televizor / barvni televizor ki posreduje slikovna sporočila v barvah; črno-beli televizor ki posreduje slikovna sporočila v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; prenosni televizor
● ekspr. rad sedi pred televizorjem rad gleda televizijski spored; ekspr. preživeti večer ob televizorju ob gledanju televizijskega sporeda
SSKJ²
televízorski -a -o (ȋ)
pridevnik od televizor: televizorsko ohišje
SSKJ²
televoting -a [têlevou̯ting-] m (ȇ)
telefonsko glasovanje: oddati glas po televotingu; zmagati na televotingu; ko se bo oddaja iztekla, bodo znani rezultati televotinga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
teléžnik -a m (ẹ̑)
nar. vzhodno klin, s katerim se povežeta zgornji in spodnji del jarma; jarmnik: vtakniti teležnik
SSKJ²
telíca -e ž (í)
goveja samica od prvega leta starosti do prve telitve: telica je breja; telica in krava
♦ lov. košuta v drugem letu starosti
SSKJ²
telíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od tele: krava bo kmalu imela telička
2. ekspr. nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšni telički smo bili, da smo verjeli / kot nagovor teliček neumni, ne govori tako
SSKJ²
telíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od telica: telička se goni
2. goveji mladič ženskega spola: krava je povrgla teličko; junček in telička
3. ekspr. nespametna, neumna ženska, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: posmehovanje teličk
SSKJ²
telítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od teliti: krava se pripravlja na telitev
SSKJ²
telíti -ím nedov. in dov. (ī í)
nav. 3. os. roditi, povreči tele: krava teli; liska težko teli
SSKJ²
têlnét -a m (ȇ-ẹ̑)
nekdaj zelo uporabljan način omrežne povezave med uporabnikovim računalnikom in oddaljenim strežniškim računalnikom: s telnetom je lahko iz tujine delal na domačem strežniku; priključitev v telnet
SSKJ²
têlnéten -tna -o prid. (ȇ-ẹ̑)
nanašajoč se na telnet: telnetni vmesnik
SSKJ²
teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in drugi deli telesa; hrbtna stran telesa; pretakanje krvi po telesu; ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze / človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja
// ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo
2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni; položiti telo v grob; telesa ubitih / mrtvo telo
3. trup: hermelin nosi telo tik ob tleh; vzravnati telo; glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje
4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo; delovanje telesa na telo; meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa / sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek
5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila / knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa
7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo
// tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu
8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa; kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo
● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu
♦ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; pravn. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih
SSKJ²
têloh -a m (é)
rastlina z deljenimi listi in belimi, črno škrlatnimi, zelenimi ali rumeno zelenimi cveti: nabirati teloh; šopek teloha
♦ bot. črni teloh rastlina z dlanasto deljenimi listi, črno koreniko in velikimi belimi cveti, Helleborus niger
SSKJ²
télop -a m (ẹ̑)
fotografija, kratko sporočilo, prirejeno za predvajanje navadno po televiziji: objavljati telope; telop in propagandni film
SSKJ²
telovádba -e ž (ȃ)
1. telesne vaje za razvijanje, ohranjevanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: utrjevati telo s telovadbo; jutranja, vsakodnevna telovadba; telovadba na prostem / ortopedska, rekreacijska telovadba / hoditi k telovadbi; pren. miselna, računska telovadba
♦ šport. orodna telovadba; parterna ali talna telovadba
2. pog. učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; športna vzgoja: drugo uro imajo učenci telovadbo; učitelj telovadbe
● ekspr. da so priplezali na vrh gore, so morali pokazati pravo telovadbo spretnost
SSKJ²
telovádec -dca m (ȃ)
kdor se ukvarja s telovadbo: nastop, tekmovanje telovadcev
♦ šport. orodni telovadec; telovadec na drogu, konju
SSKJ²
telováden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na telovadbo: telovadni program / telovadne vaje / telovadno društvo / telovadne copate; telovadne hlače navadno kratke hlače za telovadbo / telovadni nastop
♦ šport. telovadni mnogoboj; (telovadna) klop nizka klop za telovadne vaje, zlasti v sedenju, ležanju; telovadna vrsta telovadci, ki skupno nastopajo ali tekmujejo; telovadno orodje
SSKJ²
telovadíšče -a s (í)
kraj, prostor za telovadbo: urediti telovadišče; šolsko telovadišče / letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem
SSKJ²
telováditi -im nedov. (á ȃ)
1. opravljati telesne vaje za razvijanje, ohranjevanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: vsako jutro telovadi / telovaditi z rokami
// opravljati telesne vaje z namenom doseči, pokazati telesno sposobnost: telovadci že telovadijo
♦ šport. telovaditi na bradlji, krogih
2. ukvarjati se s telovadbo: že deset let telovadi; telovaditi v telovadnem društvu
● ekspr. krovci telovadijo po strehi se spretno premikajo; ekspr. ta popevkar pred mikrofonom preveč telovadi maha z rokami, skače, se zvija
SSKJ²
telovádka -e ž (ȃ)
ženska, ki se ukvarja s telovadbo: nastop najboljših telovadk; telovadci in telovadke
SSKJ²
telovádke -vádk ž mn. (ȃ)
šol. žarg. telovadne hlače: obleči telovadke
SSKJ²
telovádkinja -e ž (ȃ)
telovadka: nastop telovadkinj
SSKJ²
telovádnica -e ž (ȃ)
zaprt prostor za telovadbo: igrati tekmo v telovadnici; oprema za telovadnico / šolska telovadnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
telovádski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na telovadce ali telovadbo: telovadska sposobnost / telovadski preskok
SSKJ²
telôvnik -a m (ȏ)
moško vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: zapeti si telovnik; žameten telovnik; verižica na telovniku
// tako žensko oblačilo: oblečena je v telovnik in krilo / ženski telovnik
● reševalni telovnik iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo
SSKJ²
télovo -ega s (ẹ́)
nar. praznik na drugi četrtek po binkoštih; (sveto) rešnje telo: praznovati telovo / zgodilo se je na telovo
SSKJ²
télovski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na telovo: telovska procesija / telovski praznik
SSKJ²
télstar -ja m (ẹ̑)
teh. ameriški telekomunikacijski satelit, izstreljen leta 1962: radijski, televizijski prenos preko telstarja
SSKJ²
telúr -ja m (ū)
kem. redek, krhek element srebrno bele barve, Te: telur in polonij
SSKJ²
telúričen -čna -o prid. (ú)
knjiž. nanašajoč se na zemljo (kot nebesno telo), zemeljski: telurična zgodovina / telurične spremembe vremena
SSKJ²
telúrij -a m (ū)
astron. priprava za ponazoritev kroženja Lune okrog Zemlje in obeh teles okoli Sonca:
SSKJ²
telúrski -a -o prid. (ū)
knjiž. nanašajoč se na zemljo (kot nebesno telo), zemeljski: telurski izvor
♦ min. telursko železo železo zemeljskih kamnin, zemeljsko železo
SSKJ²
tém1 in tèm in tem prisl. (ẹ̑; ȅ)
s primernikom krepi pomen primernika: najprej je preplašen molčal, potem pa je začel tem krepkeje kričati / nikogar ni doma. Tem bolje, bova imela vsaj mir; dobro jim gre, tem lažje, ker imajo postranske dohodke
SSKJ²
tém2 in tèm in tem vez. (ẹ̑; ȅ)
v primerjalnih nadrednih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem podrednega stavka: čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč; čim manj bo prosilcev, tem večje bodo možnosti / kdaj naj pridemo? Čim prej, tem bolje / dela tem bolje, kolikor boljše pogoje ima toliko
SSKJ²
téma1 -e ž (ẹ̑)
osnovni, osrednji predmet obravnavanja ali umetniškega dela: obravnavati, spremeniti temo; aktualna, občutljiva, široka, ekspr. žgoča tema; glavna, okvirna tema; ljubezenska, politična, znanstvena tema; tema pesnitve, pogovora / raziskovalna tema; publ. razprava na temo človekovih političnih pravic / organizator prebere, razdeli teme naslove, opise, ki določajo tak predmet
♦ glasb. tema zaključena skupina tonov, ki ima v stavku ali skladbi osrednjo vlogo; šol. učna tema; zgod. tema v bizantinski državi, od 7. do 9. stoletja obrobna pokrajina z vojaško oblastjo
SSKJ²
temà2 -è in tèma -e [təma] ž, rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀)
1. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba: nastala je tema; oči so se privadile teme, na temo; pesn. črna tema; ekspr. egiptovska tema popolna; gosta tema; tema v sobi; svetloba in tema / tema se dela temni se; knjiž. tema lega po dolinah; ekspr. na poti jih je ujela tema; ekspr. bliski parajo temo; knjiž. mrak se gosti v temo; ekspr. trd(n)a tema / tema noči, sobe / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pokazati se iz teme; oditi v temo; tipati po temi; sedeti v temi; oditi pred temo / v povedni rabi: bila je še tema; zelo tema je; tema je kakor v rogu; ekspr.: tema je, da bi jo lahko otipal, rezal; taka tema je, da ne vidiš prst pred nosom; pren. iz teme preteklosti vstaja podoba davnih časov
2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: tema se zgrinja nad dušo; tema duha / tema obupa, zmedenosti / v njegovih mislih je tema
3. knjiž. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: ljudstvo se upira nasilju in temi / kulturna tema; tema neznanja
4. zastar., v prislovni rabi izraža veliko količino: na jezeru je tema divjih gosi; kupcev je bilo tema
● ekspr. toliko jih je, da se tema dela od njih zelo veliko jih je; ekspr. tema se mi dela pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mi zdi, da nič ne vidim; ekspr. lačen sem, da se mi tema dela pred očmi zelo lačen; ekspr. znanstveniki so glede tega pojava dolgo tavali v temi v nevednosti, neznanju; ekspr. to obdobje je še zavito v temo je še nepoznano, neraziskano
SSKJ²
temáčen -čna -o [təmačən] prid., temáčnejši (á ā)
1. ki ni popolnoma temen: temačen prostor / temačen dan / temačna senca
2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: temačen človek; zakaj si spet tako temačen
// ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: temačen obraz, pogled
3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti temačno mladost / temačne misli, slutnje
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temačne blodnje; temačne grožnje
    temáčno prisl.:
    temačno gledati; temačno pobarvan / v povedni rabi tako temačno je bilo, da je prižgal luč
SSKJ²
temáčnost -i [təmačnost] ž (á)
lastnost, značilnost temačnega: temačnost celice / ekspr. temačnost pesmi
● ekspr. zgodnji mrak se je gostil v temačnost stanje ozračja, ko še ni popolnoma temno
SSKJ²
temátičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na tematiko ali temo: tematični obseg ljudskega slovstva / tematična urejenost
    temátično prisl.:
    razvrstiti pesmi tematično
SSKJ²
temátika -e ž (á)
skupek tem: tematika je raznovrstna; določiti, razširiti tematiko; ljubezenska, politična tematika; značilna tematika ekspresionizma; tematika pogovorov, zborovanja / tematika muzeja; znamke s pokrajinsko, zgodovinsko tematiko
SSKJ²
tematizácija -e ž (á)
glagolnik od tematizirati: tematizacija smrti v leposlovju
SSKJ²
tematizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. imeti za temo, obravnavati: kritika tematizira vprašanje svobode, zgodovine / besedo na novo tematizirati predmetno, vsebinsko določati
    tematizíran -a -o:
    tematizirano vprašanje
SSKJ²
temátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tematiko, temo: tematska raznovrstnost besedil / pisateljev tematski razvoj / tematska križanka križanka, pri kateri se nekateri opisi besed nanašajo na določeno tematiko
♦ filat. tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; geogr. tematska karta karta, ki prikazuje tematiko, ki ni topografska
    temátsko prisl.:
    poezija se tematsko spreminja; tematsko urejen katalog; tematsko zanimiv film
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tembòlj in tém bòlj in tèm bòlj in tem bòlj prisl., piše se narazen (ȍ; ẹ̑-ȍ; ȅ-ȍ; ȍ)
toliko bolj: zaradi tega smo pomoči tem bolj veseli / v vezniški rabi z nemščino se niso mogli pohvaliti, tem bolj pa z latinščino
SSKJ²
tême -éna tudi téme -na s (é ẹ́; ẹ́)
1. zgornji, obli del glave med čelom, senci in tilnikom: lase na temenu ima že redke / potisniti klobuk na teme / teme lobanje
● ekspr. bil je poštenjak od pet do temena bil je zelo pošten; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo
// s prilastkom zgornji, obli del česa sploh: povzpeti se na gorsko teme / teme kupole, oboka / teme loka
♦ geom. teme točka ravninske krivulje, v kateri je ukrivljenost krivulje največja ali najmanjša; teh. teme zvara del zvara ob stiku zgornjih robov zvarjenih delov
2. star. najvišja zgornja ploskev (kmečke) peči: sušiti na temenu
SSKJ²
têmelj -a m (é)
1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji: izpodkopati, postaviti, utrditi temelje; betonski, zidani temelji; majav, trden temelj / kopati temelje za novo stavbo / kamnit temelj spomenika
2. kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: postaviti temelje za nadaljnji razvoj; materialni temelji družine; temelji države / ekspr. diktaturi se spodmika temelj / publ. to so ugotovili na temelju zbranih podatkov na osnovi, podlagi
// kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: gospodarski, idejni temelji politike; znanstveni temelji svetovanja; značaj je temelj osebnosti
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto; podlaga, osnova: pogodba je temelj njihovih zahtev
3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: temelji pedagogike / temelji sodobne demokracije
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom popolnoma, čisto: uničiti kaj do temelja, temeljev; to zamisel je treba iz temelja predelati; njegovo življenje se je v temeljih spremenilo
SSKJ²
têmeljen -jna -o prid. (é)
1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek
2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave
3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države
4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti
5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok
6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva
● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo
♦ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; fin. temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; pravn. temeljni prometni davek v socializmu davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno
SSKJ²
temeljênje -a s (é)
glagolnik od temeljiti: plitvo, globoko temeljenje; temeljenje s piloti / temeljenje trditev na dejstvih
SSKJ²
temeljít -a -o prid., temeljítejši (ȋ)
ki zadeva temelj, bistvo česa: prišlo je do temeljite spremembe / pri razpravljanju je bil jedrnat in temeljit
// ki zajema vse temeljne, pomembne sestavine česa: temeljit zdravniški pregled; temeljito raziskovanje / pridobiti si temeljito znanje
    temeljíto prisl.:
    temeljito premisliti, spremeniti; o tem je temeljito poučen
    ●     ekspr. vrnil se je temeljito postaran zelo
SSKJ²
temeljíti -ím nedov. (ī í)
1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti
2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil
    temeljèč -éča -e:
    na znanosti temelječa tehnika
SSKJ²
temeljítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost temeljitega: temeljitost pregleda / počasnost opravičuje s temeljitostjo
SSKJ²
têmeljnica -e ž (é)
fin. listina, na podlagi katere se vpiše poslovni dogodek: napisati temeljnico; pobotnica in temeljnica
SSKJ²
têmeljnik -a m (é)
knjiž. temeljni kamen: vzidati temeljnik; temeljnik za novo stavbo / ekspr. temeljnik razvoja
SSKJ²
têmeljnost -i ž (é)
lastnost, značilnost temeljnega: temeljnost trditve / ukvarjati se s temeljnostmi temeljnimi stvarmi
SSKJ²
tèmen tudi temèn tèmna -o tudi -ó, stil. temán -mnà -ò [təmən] prid., temnêjši (ə̀ ə̏ ə̀; ȃ ȁ)
1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu: temni oblaki; stene so svetle, strop pa je temen; temno ozadje slike; svetla in temna polja risbe / temne sence / temni lasje; temna polt; temne oči / temna obleka / temna očala; temno pivo / temnejši toni sive barve; temne barve
2. v katerem je malo ali nič svetlobe: temen gozd; temen prostor; temna ulica / noč je bila temna / hiša je že temna v njej ne gori več luč
3. ki oddaja slabo, neizrazito svetlobo: temna luč, svetloba
4. ekspr. za človeka neprijeten: to so bili zanj temni dnevi / čutiti temen nemir; temni spomini; temne misli, slutnje
// ki vsebuje kaj grdega, slabega, neugodnega: temna preteklost; temne strani človeške narave; prihajale so temne govorice / priti s temnimi nameni / slikati prihodnost v temnih barvah
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temen obup; obšla ga je temna groza, žalost
5. ekspr. zelo slab, negativen: pripadal je temni družbi; zagospodovale so temne sile
6. ekspr. ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: sprejel ga je z jeznim, temnim obrazom; temni pogledi / temen ton pesmi / žalosten spregovori s temnim glasom
7. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: temno nazadnjaštvo / temni srednji vek
8. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: to vprašanje je tako temno, da vzbuja samo dvome / beseda temnega izvora neznanega, nejasnega; besedilo je mestoma temno nejasno, težko razumljivo / temna skrivnost
● knjiž. igralec ima lep, temen glas nizek, globok; ekspr. nad njim so se zbrali temni oblaki njegov položaj je postal neugoden, nevaren; knjiž. duh mu je ostal temen ostal je duševno bolan
    temnó in tèmno prisl.:
    temno pobarvati; temno je slutil, kaj ga čaka; temno se spominjati / piše se narazen ali skupaj: temno moder ali temnomoder cvet; nosi temno zeleno obleko / v povedni rabi: postalo je temno; temno je kot v rogu; sam.: oblečen je v temno; v njegovem pogledu je nekaj temnega in prezirljivega
SSKJ²
temeníca tudi témenica -e ž (í; ẹ́)
1. anat. parna kost med čelnico, senčnico in zatilnico: temenica in zatilnica
2. mn. krastam podobne luske, zlasti na temenu dojenčka: na lasišču se naredijo temenice
SSKJ²
temeníčen tudi témeničen -čna -o (ȋ; ẹ́)
pridevnik od temenica: temenična izboklina
SSKJ²
temeníšče -a s (í)
knjiž. teme, vrh1: na temeniščih gor leži še sneg
SSKJ²
teménski tudi témenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́)
nanašajoč se na teme: temenski predel / temenska peresa ptiča
♦ geom. temenski pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji v temenu najbolje prilega; mat. temenska enačba enačba stožnice, ki ima teme v koordinatnem izhodišču; zool. temensko oko čutilo zlasti za zaznavanje svetlobe pri obloustkah, nekaterih ribah, dvoživkah, mnogih plazilcih
SSKJ²
temína -e [təmina] ž (í)
knjiž. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba; tema2: oči so se privadile na temino; izginiti v temini / nočna temina; temina gozdov
// temnost: temina orehovega lesa / temina blodenj
● knjiž. temine davnih časov skrivnosti, nedoumljivosti; knjiž. temine romana nejasna, težko razumljiva mesta
SSKJ²
temnênje -a [təmneje] s (é)
glagolnik od temneti: temnenje kože / temnenje spominov
SSKJ²
temnéti -ím [təmneti] nedov., temnì in tèmni (ẹ́ í)
1. postajati (bolj) temen: nebo temni / noč temni
2. knjiž. temno se odražati, kazati: na griču v daljavi temni gozd
3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: sonce temni / svetloba temni
// postajati manj izrazit: blesk njene lepote temni / mladostni spomini temnijo
    temnèč -éča -e:
    temneče nebo
SSKJ²
temníca -e [təmnica] ž (í)
1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike: vreči koga v temnico / kaznovali so ga s štirinajstimi dnevi temnice; pren. temnica življenja
2. popolnoma zatemnjen ali s fotografsko neučinkujočo svetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobno občutljivim fotografskim materialom: razvijati film v temnici; luč za temnico / fotografska temnica
3. nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: temnice so bile do polovice spuščene; odpreti, zapreti temnice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
temníčen -čna -o [təmničən] (ȋ)
pridevnik od temnica: temnična luč
SSKJ²
temníkast -a -o [təmnikast] prid.(í)
ki ni popolnoma temen: temnikasti oblaki; temnikast obraz / temnikasta ženska
    temníkasto prisl.:
    temnikasto rdeča žerjavica
SSKJ²
temnína -e [təmnina] ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost temnega: temnina smrek / oditi v temnino v temo
SSKJ²
temníti -ím [təmniti] nedov., temnì in tèmni (ī í)
1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom
2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč
3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje
    temníti se 
    1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti
    ●     ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi
    2. temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija
    temnèč -éča -e:
    temneč se večer
SSKJ²
temnjênje -a [təmnjenje] s (é)
glagolnik od temniti: temnjenje risbe s kredo
SSKJ²
temno...1 [təmno] prvi del zloženk
nanašajoč se na temen: temnoličen, temnopolt
SSKJ²
temno...2 [təmno] prvi del zloženk, kakor temnordeč, temnozelen, ipd., gl. temen
SSKJ²
temnobárven -vna -o [təmnobarvən] prid. (ȃ)
ki je temne barve: temnobarvne in svetlobarvne živali
SSKJ²
temnogléd -a -o [təmnogled-] prid. (ẹ̑ ẹ̄)
1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek; temnogled in mračen
2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled2: temnogled malodušnež
SSKJ²
temnokóžec -žca [təmnokožəc] m (ọ̑)
ekspr. človek temne kože: v mladosti je bil temnokožec
SSKJ²
temnolás in temnolàs -ása -o [təmnolas] prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima temne lase: temnolas fant
SSKJ²
temnolásec -sca [təmnolasəc] m (ȃ)
kdor ima temne lase: suhljat temnolasec
SSKJ²
temnoláska -e [təmnolaska] ž (ȃ)
ženska, ki ima temne lase: rdeča barva pristaja temnolaskam
SSKJ²
temnolíčen -čna -o [təmnoličən] prid. (ī ȋ)
star. temnopolt: temnoličen človek
SSKJ²
temnoók -a -o [təmnook] prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima temne oči: temnooka deklica
SSKJ²
temnopôlt -a -o [təmnopou̯t] prid. (ȏ ō)
ki je temne polti: temnopolt moški / temnopolto prebivalstvo Afrike
SSKJ²
temnopôlten -tna -o [təmnopou̯tən] prid. (ȏ)
temnopolt: temnopolten človek
SSKJ²
tèmnost tudi temnóst -i [təmnost] ž (ə̀; ọ̑)
lastnost temnega, temna barva: temnost obraza; stopnja temnosti / temnost barv / knjiž. temnost pojma nejasnost, nerazumljivost
SSKJ²
temôta -e [təmota] ž (ó)
knjiž. temačnost, tema2: mrak se je spremenil v temoto; temota predora / nočne temote / temote življenja
SSKJ²
temôten -tna -o [təmotən] prid. (ó)
knjiž. temačen, temen: temotno ozračje / ekspr. temotna bodočnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
temôtnost -i [təmotnost] ž (ó)
knjiž. temačnost, temnost: temotnost neba
SSKJ²
têmpelj -plja m (é)
nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj; antični, budistični, egipčanski tempelj; ruševine templja; daritev v templju; pren., publ. banke so postale templji moči
SSKJ²
têmpeljček -čka [tempəljčək] m (é)
manjšalnica od tempelj: slika s tempeljčkom v ozadju
SSKJ²
têmpeljski -a -o [tempəljski] prid. (é)
nanašajoč se na tempelj: tempeljska dvorana / tempeljska straža / tempeljsko mesto
SSKJ²
têmper tudi témper -- [tempər] v prid. rabi (ȇ; ẹ̑)
metal., navadno v zvezi temper litina litina, ki je žarjena, da se poveča oblikovalnost; temprana litina
SSKJ²
témpera tudi têmpera -e ž (ẹ̑; ȇ) um.
1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija: slikati s temperami; debel namaz tempere / plakatna tempera vodena barva za plakate
2. slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami: slikati v temperi
// slika v tej tehniki: razstava olj in temper; v prid. rabi: tempera barve; tempera tehnika
SSKJ²
temperamènt -ênta m (ȅ é)
1. kar označuje človeka kot posameznika v načinu reagiranja, zlasti čustvenega: po temperamentu sta različna; umirjen, živahen temperament; tipologija temperamentov; značaj in temperament / flegmatični, kolerični, melanholični, sangvinični temperament / ekspr. pesnikov izpovedni temperament se je v tej pesmi močno razmahnil
♦ psiht. shizoidni temperament
2. živahno reagiranje in izrazito kazanje čustev: igra zahteva od igralcev mnogo temperamenta / to je človek brez temperamenta
SSKJ²
temperamênten -tna -o prid. (ȇ)
ki živahno reagira in izrazito kaže čustva: temperamenten igralec; on je zelo temperamenten / ekspr. temperamentna melodija, uprizoritev
    temperamêntno prisl.:
    temperamentno govoriti; temperamentno pisan sestavek
SSKJ²
temperamêntnost -i ž (ȇ)
lastnost, značilnost temperamentnega: temperamentnost in zagorelost sta kazali, da je ciganskega rodu / ekspr. temperamentnost pesmi
SSKJ²
temperatúra -e ž (ȗ)
stopnja toplote: temperatura niha, raste; meriti temperaturo; segreti na primerno temperaturo; nizka, stalna temperatura; temperatura minus štiri stopinje Celzija; temperatura telesa, vode, zraka
// stopnja toplote zraka, merjena navadno dva metra nad površjem: dnevna, nočna temperatura; januarske temperature; povprečna letna temperatura
// stopnja toplote (živega) telesa: izmeriti bolniku temperaturo / bolnik ima temperaturo vročino
● publ. temperatura med ljudmi vznemirljivo narašča čustvena, duševna razvnetost
♦ fiz. temperatura količina, s katero je pri konstantnem tlaku prostornina razredčenega plina sorazmerna; absolutna temperatura merjena od absolutne ničle; kritična temperatura pri kateri se začne plin utekočinjati; glasb. temperatura uglasitev, pri kateri obsega oktava dvanajst enakih poltonov; temperirana uglasitev; strojn. delovna temperatura temperatura naprave, stroja pri normalnem delovanju
SSKJ²
temperatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na temperaturo: temperaturna sprememba / temperaturni podatki; temperaturne razlike / temperaturni regulator; temperaturna lestvica
♦ fiz. temperaturni koeficient dolžinskega, prostorninskega raztezka količina, ki pove, za kolikšen del se pri segretju za 1 °C spremeni dolžina, prostornina trdnega telesa; temperaturni raztezek raztezek zaradi spremembe temperature; med. temperaturni list list s temperaturnimi in drugimi podatki o bolniku; meteor. temperaturna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah
SSKJ²
témperen tudi têmperen -rna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
um. tempera: temperna barva / temperna tehnika
SSKJ²
temperíranje -a s (ȋ)
glagolnik od temperirati: temperiranje vina / temperiranje čustev
SSKJ²
temperírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. uravnati temperaturo česa: temperirati pijačo, zrak / temperirati prostor
2. ekspr. pomiriti, zmanjšati intenzivnost: temperirati barve / temperirati čustva
    temperíran -a -o:
    temperirano vino
    ♦     glasb. temperirana uglasitev uglasitev, pri kateri oktava obsega dvanajst enakih poltonov; temperirana lestvica lestvica, pri kateri oktava obsega dvanajst enakih poltonov
SSKJ²
tempíranje -a s (ȋ)
glagolnik od tempirati: tempiranje bomb, raket / tempiranje prireditve
SSKJ²
tempírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da pride do eksplozije ob določenem času: tempirati mino / tempirati bombo na globino trideset metrov / tempirati vžig
2. publ. časovno določiti uresničitev kakega prihodnjega dogodka, stanja z namenom doseči učinkovitost, uspešnost: festival so slabo tempirali / napad je tempiral za pravi trenutek; tempirati športnika za tekmovanje / tempirati nastop na zunanji učinek preračunati
    tempíran -a -o:
    na pol ure tempiran detonator; tempirana bomba; dobro tempirane spremembe
    ●     publ. igralka ni tempirana na tragične vloge ni učinkovita, uspešna v tragičnih vlogah
SSKJ²
tempíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tempiranje: tempirni mehanizem
♦ voj. tempirni vžigalnik
SSKJ²
tempírnik -a m (ȋ)
voj. naprava za tempiranje topovskih izstrelkov:
SSKJ²
templjánec -nca m (ā)
kos usnja, gume, s katerim se obnovi ali utrdi sprednji del podplata: pribiti, prilepiti templjanec
SSKJ²
têmpljar -ja m (ȇ)
zgod., od 12. do 14. stoletja član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini: cerkev so imeli v posesti templjarji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
têmpljarski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na templjarje: templjarska cerkev / templjarski viteški red
SSKJ²
templjáti -ám nedov. (á ȃ)
delati, obnavljati sprednji, širši del podplata: templjati čevlje
SSKJ²
têmpljevec -vca m (é)
zgod. templjar: templjevci in benediktinci
SSKJ²
témpo -a m (ẹ̑)
1. hitrost poteka, dogajanja: tempo narašča, se stopnjuje; obdržati, pospešiti, zmanjšati tempo; tempo gradnje, razvoja, življenja / učni tempo učencev / publ., z oslabljenim pomenom: stroj dela v enakomernem tempu enakomerno; prikazovati kaj s počasnim tempom
// šport. hitrost poteka igre, tekmovanja: tekač ni zdržal tempa / tempo vodečega kolesarja
2. glasb. hitrost izvajanja: določiti tempo skladbe; kontrastiranje tempov / skladba v hitrem tempu
♦ šah. izgubiti tempo narediti za dosego določenega položaja potezo več, kot je potrebno; v prid. rabi:, šah. tempo poteza poteza, ki nasprotnika prisili, da naredi zase neugodno potezo
SSKJ²
tempomát -a m (ȃ)
naprava v motornih vozilih, s katero se vzdržuje hitrost vožnje brez uporabe stopalke: tempomat lahko prispeva k nekoliko manjši porabi goriva; stikalo tempomata; menjalnik s tempomatom / prilagodljivi tempomat
SSKJ²
temporálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. časoven: temporalna organiziranost pripovedi
● knjiž. temporalna oblast začasna
♦ jezikosl. temporalni odvisnik odvisni stavek, ki izraža čas dejanja nadrednega stavka; časovni odvisnik
SSKJ²
temporálnost -i ž (ȃ)
knjiž. časovnost: temporalnost pojavov / človekovo bivanje v temporalnosti
SSKJ²
temporáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. začasen, prehoden1: temporarno prenehanje obratovanja / temporaren ukrep
SSKJ²
têmpranje tudi témpranje -a s (ȇ; ẹ̑)
glagolnik od temprati: tempranje litine / peč za tempranje
SSKJ²
têmprati tudi témprati -am nedov. (ȇ; ẹ̑)
metal. žariti kaj, da se poveča oblikovalnost: temprati litino, ulitek
    têmpran tudi témpran -a -o:
    temprana litina / bela temprana litina litina, v kateri je z žarjenjem zmanjšana količina ogljika; črna temprana litina litina, v kateri je z žarjenjem cementit pretvorjen v grafit
SSKJ²
tèmveč tudi temvèč vez. (ȅ; ȅ) v protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno
SSKJ²
tén -a m (ẹ̑)
1. knjiž. polt: človek rjavega, temnega tena
2. kozm. obarvana krema, ki se nanaša na obraz in vrat pred pudranjem, ličenjem: nanesti, uporabiti ten / barvni teni
SSKJ²
ténda -e ž (ẹ̑)
priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem, senčnik: nekateri hoteli imajo nad terasami elegantne lanene tende; zasenčiti balkon s tendo; sedeti pod tendo; ogrodje, tkanina za tendo
SSKJ²
tendénca -e ž (ẹ̑)
1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja: germanizatorske tendence; tendenca po obnovi starega / publ. v odnosih med državama prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si tendence želje, hotenja
2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu: tendenca romana je pokazati nesmiselnost vojne; komedija brez političnih tendenc
● publ. izvoz kaže tendenco naraščanja narašča; publ. spoznati tendenco odloka namen; publ. materialistična tendenca znanstvenih disciplin usmerjenost, usmeritev
SSKJ²
tendenciózen -zna -o prid. (ọ̑)
slabš. ki ima s pristranskim prikazovanjem namen doseči prepričevalen učinek: ta članek je tendenciozen; tendenciozna kritika; tendenciozno obveščanje / tendenciozen pisatelj
    tendenciózno prisl.:
    tendenciozno kaj obravnavati
SSKJ²
tendencióznost -i ž (ọ̑)
slabš. lastnost, značilnost tendencioznega: tendencioznost članka, polemike / obdolžiti koga tendencioznosti tendencioznega ravnanja
SSKJ²
tendénčen -čna -o prid.(ẹ̑)
ki ima namen doseči prepričevalen učinek: tendenčno opisovanje, poročanje; narodno, politično tendenčen / tendenčna književnost, umetnost / tendenčne teorije o nastanku naroda tendenciozne
    tendénčno prisl.:
    tendenčno preoblikovati motiv ljudske pripovedke
SSKJ²
tendénčnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost tendenčnega: politična tendenčnost; tendenčnost povojne književnosti / razmere so pisatelja silile v tendenčnost
SSKJ²
ténder -ja m (ẹ́)
1. ekon. javni razpis, navadno za nakup ali odkup: sodelovati na mednarodnem tenderju; prodati večji del imetja na tenderju / na lokalnem tenderju je bilo več ponudb za delo / razpisati javni tender za gradnjo avtoceste
2. žel. žarg. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva; zalogovnik: premog na tenderju; vodni rezervoar v tenderju
3. nekdaj ladja, čoln, ki spremlja druge ladje in jih oskrbuje s potrebščinami: pluti na tenderju, s tenderjem
SSKJ²
tendírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. težiti, biti usmerjen: tendirati k poenotenju / tendirati v različne idejne smeri
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tenek ipd. gl. tanek ipd.
SSKJ²
tenénte -ja m (ẹ̑)
v Italiji poročnik1: tenente z vojaki
SSKJ²
ténija -e ž (ẹ́)
1. pri starih Grkih trak za glavo, lase: nadeti si tenijo / plesalke v tenijah in tančicah
2. med. trakulja: z zdravili odpravljati tenijo
SSKJ²
tenírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kozm. s šminko, mazili dajati obrazu, delom telesa zaželeno polt, barvo: tenirati obraz
    teníran -a -o:
    tenirana lica
SSKJ²
ténis -a m (ẹ̑)
športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo čez mrežo v nasprotnikovo polovico igrišča: igrati tenis; tekmovanje v tenisu / namizni tenis ki se igra s celuloidno žogico na mizi; v prid. rabi: tenis igrišče
SSKJ²
tenisáč -a m (á) šport. žarg.
teniški igralec: zmaga slovenskega tenisača
SSKJ²
tenisáčica -e ž (á)
šport. žarg. teniška igralka: trenirati tenisačice
SSKJ²
tenisíšče -a s (í)
knjiž. teniško igrišče: novo tenisišče
SSKJ²
téniska -e ž (ẹ̑) nav. mn., pog.
športni copat: nositi, obuti teniske; majica in teniske
SSKJ²
teníšče -a s (í)
zastar. teniško igrišče: s tenišča se sliši tleskanje teniških loparjev
SSKJ²
téniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tenis: teniški igralec / teniški turnir / teniški lopar; teniška žoga; teniško igrišče
♦ tekst. teniška flanela na obeh straneh kosmata flanela, navadno bele barve
SSKJ²
ténja -e ž (ẹ̑)
knjiž. senca: videti tenjo za vogalom skritega človeka / tenja je skočila iz gozda
SSKJ²
ténjast -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. podoben senci: tenjasta rentgenska slika / bleda, tenjasta literarna oseba / ekspr. tenjaste roke bolnika
SSKJ²
tènk [tənk in tenk] medm. (ə̏; ȅ)
posnema visok glas pri udarjanju: tenk, je na rahlo potrkal na okno; tenk, tenk, tenk, je s palico poganjal obroč / ura je odbila tri: tenk, tenk, tenk
● pog. če kaj spije, je hitro tenk tenk je (od pijače) hitro neumen, nerazsoden; pog. ta človek je že od mladosti malo tenk tenk duševno nerazvit, duševno bolan
SSKJ²
tenkljáti -ám [tənkljati in tenkljati] nedov. (á ȃ)
nar. primorsko pritrkavati, potrkavati: zvonovi tenkljajo
SSKJ²
ténor1 -ja m (ẹ̑)
1. knjiž., navadno s prilastkom vodilna, glavna misel: ideološki tenor članka, predavanja
2. pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: sestaviti tenor; tenor odločbe, sodbe
SSKJ²
tenór2 -ja m (ọ̑)
najvišji moški glas: peti tenor
♦ glasb. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja
// nav. mn. tenorist: v zboru je premalo tenorjev
SSKJ²
tenórček -čka m (ọ̑)
ekspr. tenor2: slaboten tenorček
SSKJ²
tenoríst -a m (ȋ)
kdor poje tenor: štirje tenoristi so zapustili zbor
SSKJ²
tenórsaksofón -a m (ọ̑-ọ̑)
glasb. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tenórsaksofoníst -a m (ọ̑-ȋ)
glasb. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom
SSKJ²
tenórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tenor: tenorski glas / tenorska vloga
♦ glasb. tenorski ključ C ključ na četrti črti črtovja
SSKJ²
TÉNS -- in téns -a m (ẹ̑)
metoda površinskega protibolečinskega električnega draženja skozi kožo: zdraviti z metodo TENS; učinkovitost tensa pri nevropatiji
SSKJ²
tentáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. pregovarjati, pridobivati: tentajo ljudi, da jim plačujejo; tentati koga z lepimi besedami
// goljufati: tentati lahkoverne kupce
SSKJ²
ténzija -e ž (ẹ́)
knjiž. napetost: ublažiti tenzijo; tenzija in relaksacija / duševna, fizična tenzija
SSKJ²
ténzor -ja m (ẹ̄)
mat. količina, ki se lahko izrazi s kvadratno matriko števil: uporaba tenzorjev / deformacijski, krivinski, merilni tenzor
SSKJ²
ténzorski -a -o prid. (ẹ̄)
mat. pri katerem se računa s tenzorji: tenzorski račun; tenzorska analiza
SSKJ²
teocéntričen tudi teocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
filoz. ki ima boga za središče vsega, kar je: teocentrično mišljenje; teocentričen in antropocentričen
SSKJ²
teodicêja -e ž (ȇ)
filoz. opravičevanje božje pravičnosti glede na dopuščanje, obstajanje zla: reševati vprašanje teodiceje; teodiceje raznih filozofov
SSKJ²
teodolít -a m (ȋ)
teh. priprava za merjenje vodoravnih in navpičnih kotov na terenu: izmeriti višino vzpetine s teodolitom / busolni, univerzalni teodolit
♦ meteor. meteorološki teodolit daljnogled za spremljanje balonov, s katerimi se določata smer in hitrost vetra v višjih zračnih plasteh
SSKJ²
teogoníja -e ž (ȋ)
nauk o izvoru, rodu bogov: po teogoniji pri Homerju je Okeanos izvor vsemu / napisati teogonijo
SSKJ²
teokracíja -e ž (ȋ)
vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti: vzpostaviti teokracijo; staroegiptovska teokracija
SSKJ²
teokrátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na teokrate ali teokracijo: teokratična miselnost / teokratična oblast
SSKJ²
teokrátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na teokrate ali teokracijo: teokratske ideje / teokratska država
SSKJ²
teológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za teologijo, bogoslovec: katoliški, protestantski teolog / diplomirani teolog; laični teolog / pog. teologi prvega letnika slušatelji teološke fakultete
SSKJ²
teologíja -e ž (ȋ)
1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje: študirati teologijo; islamska, katoliška, protestantska teologija; doktor teologije; predavanja iz teologije; filozofija in teologija
♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; naravna teologija ki skuša spoznati Boga miselno; negativna teologija ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju; teologija osvoboditve katere predmet in namen je osvoboditev človeka, zlasti družbena
2. pog. teološka fakulteta: vpisati se na teologijo; študenti teologije
SSKJ²
teológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za teologijo: katoliška, protestantska teologinja / diplomirana teologinja; laična teologinja
SSKJ²
teolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na teologe ali teologijo, bogosloven: teološki nauk, spis / teološka fakulteta
♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum
SSKJ²
teórba -e ž (ọ̑)
glasb., nekdaj večje glasbilo hruškaste oblike s strunami z nižjim tonskim obsegom: brenkati na teorbo
SSKJ²
teorém -a m (ẹ̑)
1. knjiž. trditev, ki je izpeljiva iz danih aksiomov: dokazati, postaviti teorem; logični, politični teoremi; teoremi italijanske renesanse
2. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel; izrek: teoremi o skladnosti trikotnikov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
teorétičarka -e ž (ẹ́)
ženska, ki se ukvarja s teorijo, obravnava teoretična vprašanja: gledališka, literarna teoretičarka; politična teoretičarka; umetnica, kritičarka in teoretičarka
SSKJ²
teorétičen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na teorijo:
a) študij jim je dal dobro teoretično podlago; razprava vsebuje pomembne teoretične posplošitve; teoretična dela o družbenih odnosih / teoretično mišljenje / teoretična fizika, kemija, matematika, pedagogika
b) te raziskave imajo samo teoretičen pomen; teoretični pouk; učenci pridobivajo že v prvem letniku ob teoretičnem tudi praktično znanje
c) naši košarkarji imajo še vedno nekaj teoretičnih možnosti za prvo mesto / teoretična zmaga se ni uresničila
    teorétično prisl.:
    teoretično usposabljati študente; beg je teoretično mogoč
SSKJ²
teorétičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost teoretičnega: teoretičnost znanosti / kljub svoji teoretičnosti je bil uspešen tudi v praksi
SSKJ²
teorétik -a m (ẹ́)
1. kdor se ukvarja s teorijo, obravnava vprašanje teorije: literarni, umetnostni teoretik; teoretiki neoliberalizma; teoretiki in praktiki
2. ekspr. kdor se ukvarja s splošnimi, abstraktnimi, od uresničevanja ločenimi spoznanji, načeli: ti si pač samo teoretik; neživljenjski teoretik
SSKJ²
teoretizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od teoretizirati: v vzgoji mladih glasbenikov in teoretiziranju je bil uspešnejši kot v glasbenem ustvarjanju / v predavanju je bilo preveč abstraktnega teoretiziranja
SSKJ²
teoretizírati -am nedov. (ȋ)
1. razmišljati, razpravljati o čem kot teoretik: v zadnji razpravi avtor teoretizira o zgodovinskem romanu / strokovnjaki teoretizirajo o graditvi plavajočega letališča
2. ekspr. abstraktno, neživljenjsko razpravljati o kaki stvari: ker je učitelj preveč teoretiziral, ga učenci niso razumeli
SSKJ²
teorétski -a -o prid.(ẹ̑)
teoretičen: pomembna teoretska razprava / teoretski del pedagoške izobrazbe / teoretska navodila za politično delo
    teorétsko prisl.:
    teoretsko dobro pripravljen šahist
SSKJ²
teoríja -e ž (ȋ)
1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga: meritve so teorijo ovrgle, potrdile; postaviti novo teorijo; ekonomske, feministične teorije; teorija časa, osebnosti; teorije o nastanku vesolja / razvojna teorija / znanstvena teorija
// skupek logično urejenih spoznanj, načel, ki določa zakonitosti kake dejavnosti: izpopolniti, razviti teorijo; povezovati teorijo s prakso; teorija obrambe
2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti: glasbena, likovna teorija; teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni šoli poučuje teorijo; vozniški kandidati delajo izpit najprej iz teorije
3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova teorija je, da beg ni mogoč; o dogodku ima svojo teorijo
4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela: praksa prehiteva teorijo; neskladnost med teorijo in prakso / v teoriji je to lahko, v življenju pa je marsikaj drugače
♦ biol. selekcijska teorija po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem; filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; teorija odraza v marksistični filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije; jezikosl. panonska teorija po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in o bistvu in oblikah besedne umetnine; sokolja teorija po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza; mat. teorija informacije ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij; teorija množice; teorija števil ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso; šah. teorija otvoritev
SSKJ²
teoríjica -e ž (ȋ)
ekspr. manjšalnica od teorija: zavračati razne teorije in teorijice o družbi
SSKJ²
teoríjski -a -o prid. (ȋ)
teoretičen: teorijske priprave športnikov / teorijska jedrska fizika
SSKJ²
teozóf -a m (ọ̑)
1. rel. pristaš teozofije: srednjeveški teozof
2. filoz. član društva, krožka za teozofijo: sestanek teozofov
SSKJ²
teozofíja -e ž (ȋ)
1. rel. nauk o dojemanju božanstva na osnovi nadnaravnega navdiha, razsvetljenja, skrivnostnih neposrednih stikov: elementi teozofije pri grških, nemških filozofih; teozofija, misticizem in okultizem
2. filoz. na taki osnovi temelječ nauk o božanski resnici, katere ostanke vsebujejo vse vere, o razvoju s ponovnimi utelešenji in o enakosti vseh ljudi: krožek za proučevanje teozofije; teozofija in antropozofija
SSKJ²
teozófski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na teozofe ali teozofijo: teozofske ideje / teozofski krožek
SSKJ²
tép -a in tèp têpa m (ẹ̑; ȅ é)
nar. vzhodno tepec: zdaj vidim, da si pravi tep
SSKJ²
tepáča -e ž (á)
gozd. sekira z ozkim in dolgim listom za podiranje drevja:
SSKJ²
têpček -čka m (é)
ekspr. omejen, neumen človek, navadno otrok: ta tepček tega ne razume / kot nagovor ti moj tepček
● ekspr. imeti koga za tepčka norčevati se iz koga
SSKJ²
têpčevski -a -o prid. (é)
slabš. tak kot pri omejenem, neumnem človeku: tepčevsko vedenje
SSKJ²
têpčkast -a -o prid. (é)
ekspr. po vedenju, mišljenju podoben tepčku: njen tepčkasti mož ji je brezmejno zaupal
SSKJ²
têpec -pca m (é)
slabš. omejen, neumen človek: ne poslušaj teh tepcev; ta človek je pravi tepec / kot psovka kaj pa govoriš, tepec neumni
SSKJ²
tepênje -a s (é)
glagolnik od tepsti: grozili so ji s tepenjem; tepenje živali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tepetáti -ám nedov. (á ȃ)
star. teptati: v diru so tepetali po blatu
SSKJ²
tépež -a tudi tepèž -éža m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
glagolnik od tepsti: vol je tepeža vajen
// pretep: nastal je splošen tepež; pog. priti cel iz tepeža
SSKJ²
tépežen1 -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tepež: tepežni udarci / tepežna veselica
SSKJ²
tepéžen2 -žna -o prid. (ẹ̄)
etn., v zvezi tepežni dan dan, ko se tepežka, 28. december: bilo je na tepežni dan
SSKJ²
tepéžka -e ž (ẹ̑)
1. etn. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan2: otroci se veselijo tepežke
2. ekspr. tepež, tepenje: če ne boš priden, bo tepežka
SSKJ²
tepéžkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od tepežkati: otrokovo tepežkanje staršev
SSKJ²
tepéžkar -ja m (ẹ̑)
etn. kdor tepežka: obdariti tepežkarja
SSKJ²
tepéžkati -am nedov. (ẹ̑)
1. etn. 28. decembra s šibo rahlo tepsti koga z namenom dobiti kak dar: otroci hodijo tepežkat / tepežkati po hišah
2. ekspr. tepsti, pretepati: tepežkati psa
SSKJ²
tepéžnica -e ž (ẹ̑) etn.
1. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan2: zgodilo se je na tepežnico
2. nabrani darovi tepežkarjev: razdeliti si tepežnico
SSKJ²
tepéžnik -a m (ẹ̑)
etn. kdor tepežka: obdarovati tepežnike
SSKJ²
tepidárij -a m (á)
arheol. prostor z mlačno kopeljo v rimskih kopališčih: kopati se v tepidariju; tepidarij in frigidarij
SSKJ²
tépih -a m (ẹ́)
nižje pog. preproga: pogrniti tepih; mehek tepih / celi tepihi mahu
SSKJ²
tépka -e ž (ẹ̑)
1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko
● ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan
2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka
3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke
SSKJ²
tépkovec -vca m (ẹ́)
mošt ali žganje iz tepk: piti tepkovec
SSKJ²
tepljáti -ám nedov. (á ȃ)
zastar. tapljati, trepljati: pomirjujoče tepljati konja po vratu
SSKJ²
tépsija -e ž (ẹ̄)
nar. prekmursko okrogel plitev pekač: peči meso, pito v tepsiji; bakrena, lončena tepsija
SSKJ²
têpsti têpem nedov., tépel têpla (é)
1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival; tepsti po glavi; tepsti z roko, s šibo; tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; ekspr. ptica tepe s krili maha, udarja
2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe
● preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega
    têpsti se 
    1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom
    2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom
    // v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek
    3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom
    ●     ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; ekspr. tepsti se z revščino otepati se
    tepèn -êna -o:
    tepen otrok
    ●     ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo
SSKJ²
teptáč -a [tudi təptač] m (á)
kdor kaj tepta: teptači utrjujejo smučišče / ekspr. teptači človeškega dostojanstva teptalci
SSKJ²
teptálec -lca [teptau̯ca tudi teptalca tudi təptau̯ca tudi təptalca] m (ȃ)
kdor kaj tepta: teptalci smučišča / ekspr. teptalec pravice
// stroj za teptanje snega: upravljati s teptalcem smučišča; gosenice teptalca za urejanje tekaških stez; voznik teptalca; buldožerji in teptalci / snežni teptalci; teptalci snega, za sneg
SSKJ²
teptálen -lna -o [tudi təptalən] prid. (ȃ)
v zvezi teptalni stroj stroj za ravnanje in teptanje snega: urejati smučišče s teptalnim strojem; voznik teptalnega stroja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
teptálnik -a [tudi təptalnik] m (ȃ)
teptalni stroj: teptati smučišče s teptalnikom
SSKJ²
teptánje -a [tudi təptanje] s (ȃ)
glagolnik od teptati: teptanje snega / škoda zaradi teptanja trave / teptanje pravic
SSKJ²
teptáti -ám [tudi təptati] nedov. (á ȃ)
1. s hojo, udarci nog
a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi
b) delati, urejati: teptati pot, smučišče
c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti
2. s hojo, udarci nog
a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito
b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla
3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino
4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo
// kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone
● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla
    teptajóč -a -e:
    padle vojake teptajoči konji
    teptán -a -o:
    teptane pravice; smučišča so redno teptana
SSKJ²
tequila gl. tekila
SSKJ²
têr1 -a m (ȇ)
gost črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran: namazati s terom
SSKJ²
têr2 -a m (ȇ)
nar. primorsko zvonik: iti zvonit v ter
♦ um. stena nad pročeljem manjših cerkev z linami za zvonove, zlasti na Primorskem
SSKJ²
ter3 vez.
I. med členi v stavku
1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: prinesti pecivo in vino ter kozarce; kupiti sladkor in moko ter olje / v osmrtnicah žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Andrej, sestri Marjana in Micka ter ostalo sorodstvo
// nav. ekspr. za vezanje členov sploh: upoštevati telesne posebnosti ter naše standarde, sociološke in druge elemente; zanimivi so razni obredi ter plesi in igre; knjižnica in čitalnica sta odprti vsak dan od 7. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure
2. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: izhaja več periodičnih publikacij ter časopisov v obeh jezikih; prireditev sta organizirali taborniška ter skavtska organizacija / prerivati se sem ter tja; pot je bila spolzka, sem ter tja blatna sem in tja; sem ter tam še najdeš kako mravljišče tu in tam
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: blago rdeče, modre ter zelene barve; prinesti obleko, perilo ter čevlje; razpravljali so o spremembah ustave, amandmajih ter o usmeritvi gospodarstva
II. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku
1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: prestopal se je in pokašljeval ter si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila
// nav. ekspr. za vezanje stavkov sploh: stoji ter gleda in čaka, kaj bo; vstal je ter se umil, obril in oblekel; ozrla se je in požugala s prstom ter se nasmehnila in mu pomežiknila / hitro je izvedela vse novice, zgodbe in skrivnosti ter jih sporočala naprej
2. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: pridi ter poglej; kozarec je padel na tla ter se razbil / uvidela je, da je vsaka beseda zaman ter da se ne da pregovoriti
// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: vstala je, stopila k predavatelju ter mu čestitala; navije uro, natlači pipo ter gre sedet pred hišo
III. knjiž., navadno v protivnem priredju, z vejico
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa2: pomagal mu je orati, ter ga ni vprašal: kaj boš sejal ali sadil / denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega pa tudi
2. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: dovolj si pametna, ter sama veš, da tega ne smeš
SSKJ²
terácen -cna -o prid. (ȃ)
ki je iz teraca: teracni tlak; teracne plošče
SSKJ²
teracêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem teraca, teracnih plošč: zaposliti dva teracerja
SSKJ²
teracêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na teracerje ali teracerstvo: teracerska dela
SSKJ²
teracêrstvo -a s (ȇ)
grad. obrt za izdelovanje teraca, teracnih plošč:
SSKJ²
teráco -a m (ȃ)
grad. zmes cementa, vode in barvnega drobljenca: mešati, pripravljati teraco; plošče iz teraca
// talna, zidna obloga iz te zmesi: delati teraco; črno-bel teraco; v prid. rabi: teraco plošče teracne plošče
SSKJ²
terakóta -e ž (ọ̑)
neloščena, zelo trdo žgana glina rdečkasto rjave barve: kip, posoda iz terakote
// izdelek iz take gline: razstavljati terakote
SSKJ²
terakóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na terakoto: terakotna figura, vaza / ekspr. terakotna zagorelost obraza
SSKJ²
terán -a m (ȃ)
navadno v zvezi kraški teran kakovostno rdeče vino iz trte refošk, rastoče na Krasu: piti kraški teran; kozarec terana
SSKJ²
teránovka -e ž (ȃ)
nar. primorsko trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri; refošk: vinogradi teranovke
SSKJ²
terapévt -a m (ẹ̑)
strokovnjak, ki zdravi po zdravnikovih navodilih: posvetovati se s terapevtom; zaposlen je kot terapevt za alkoholike; odnos med terapevtom in pacientom
● knjiž. zobni terapevt zobozdravnik
♦ med. delovni terapevt strokovnjak za delovno terapijo
SSKJ²
terapévtičen -čna -o prid. (ẹ́)
terapevtski: terapevtični pripomočki / diagnostični in terapevtični postopek / terapevtična prehrana za diabetike
SSKJ²
terapévtik -a m (ẹ́)
sredstvo za zdravljenje: mnogim bolnikom pomagajo osnovni terapevtiki; vnos terapevtikov na mesto tumorja
SSKJ²
terapévtika -e ž (ẹ́)
veda, ki se ukvarja z različnimi metodami zdravljenja: diagnostika in terapevtika v bolnišnici / družinska terapevtika; mentalna, pogovorna terapevtika / oddelek za specialno terapevtiko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
terapévtka -e ž (ẹ̑)
strokovnjakinja, ki zdravi po zdravnikovih navodilih: dela kot terapevtka v zdravilišču
♦ med. delovna terapevtka strokovnjakinja za delovno terapijo
SSKJ²
terapévtski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na terapevte ali terapijo: zahtevni terapevtski posegi; terapevtske metode / terapevtska dejavnost zdravilišča / terapevtska skupina / knjiž. rastlina s terapevtskimi lastnostmi zdravilnimi
♦ med. terapevtska doza zdravila doza zdravila, ki ni manjša od najmanjše učinkovite in ne večja od največje dovoljene doze, določena glede na starost, težo bolnika
SSKJ²
terapíja -e ž (ȋ)
zdravljenje: predlagati terapijo; odločiti se za terapijo; za uspešno terapijo je potrebna pravilna diagnoza; primerna terapija; učinkovitost terapije / glasbena, umetnostna terapija; individualna, skupinska terapija; psihiatrična terapija; vedenjska terapija ki poskuša spremeniti neustrezno, neprilagojeno vedenje; terapija s kemičnimi sredstvi, z električnim tokom
● publ. tudi najboljši avtomobil je včasih potreben terapije popravila
♦ med. delovna terapija ki z delom usposablja telesno, duševno prizadetega zlasti za opravljanje vsakdanjih opravil; fizikalna terapija fizioterapija; funkcionalna terapija ki z vajami usposablja prizadeti del telesa za opravljanje njegovih funkcij; kavzalna ali vzročna terapija s katero se želi odpraviti vzrok bolezni; mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi; okupacijska ali zaposlitvena terapija pri kateri se zdravi s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela
SSKJ²
terapíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na terapijo: terapijska navodila / knjiž. terapijsko delovanje zdravilno
SSKJ²
terárij -a m (á)
zaprt prostor za gojenje manjših kopenskih živali: opazovati kuščarje, želve v terariju; terarij in akvarij
SSKJ²
terárijski -a -o (á)
pridevnik od terarij: terarijske živali
SSKJ²
terása -e ž (ȃ)
1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej: sedeti na terasi; kavarniška, letališka terasa; velika terasa; terasa v prvem nadstropju; gostilna s teraso; terase in balkoni / pokrita, zaprta terasa
// ravna, tlakovana streha: nad garažo imajo teraso; ograja terase
2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda: terase kažejo, kje je tekla reka / hiša stoji na terasi / jezerska, rečna terasa / breg se je spuščal v širokih terasah
// vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje: narediti, utrditi teraso / terase so zasajene s trtami
♦ alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju; gredina
SSKJ²
terásast -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na teraso: terasasto poslopje / terasasti vinogradi, vrtovi / vas leži na terasasti vzpetini
    terásasto prisl.:
    terasasto se dvigati, spuščati
SSKJ²
terásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na teraso: vzpenjati se po terasnih stopnicah / terasni sadovnjaki, vinogradi terasasti
SSKJ²
terasírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. delati na čem terase zaradi lažje obdelave s stroji: sadjarji, vinogradniki terasirajo pobočja; terasirati s stroji
SSKJ²
teratóm -a m (ọ̑)
med. prirojeni tumor, navadno v jajčnikih ali modih, iz tkiv, ki jih normalno v teh organih ni: zdravljenje teratoma
SSKJ²
têrba -e ž (ȇ)
nar. neumna, nespametna ženska: Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba s tem napravila (Prežihov)
SSKJ²
têrbij -a m (é)
kem. redka težka kovina modrikasto sive barve, element Tb:
SSKJ²
têrc -a m (ē)
nar. koroško neumen, nespameten človek: nisem tak terc, za kakršnega me imate; vaški terc / kot psovka terc pijani, pojdi domov
SSKJ²
têrca -e ž (ȇ)
glasb. interval v obsegu treh diatoničnih stopenj: zaigrati terco / mala v obsegu enega celega tona in poltona, velika terca v obsegu dveh celih tonov
// tretja diatonična stopnja glede na dani ton: terca in seksta
SSKJ²
tercét -a m (ẹ̑)
1. glasb. ansambel, sestavljen iz treh pevcev: tercet je zapel več pesmi; peti v tercetu
// skladba za tak ansambel: pisati tercete / tercet iz drugega dejanja opere
2. knjiž. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj; trio: igralski tercet
SSKJ²
tercéta -e ž (ẹ̑)
lit. trivrstična kitica soneta: dve terceti in dve kvarteti
SSKJ²
tercéten -tna -o prid. (ẹ̑)
lit., v zvezi tercetni del soneta del soneta, sestavljen iz dveh trivrstičnih kitic:
SSKJ²
terciána -e ž (ȃ)
med. malarija z napadi na tri dni: zdraviti terciano / malarija terciana
SSKJ²
terciár -ja m (ȃ)
geol. obdobje kenozoika, v katerem so se pojavili primati in so prevladovale kritosemenke: okamnine iz terciarja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
terciáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na terciar: terciarni relikti; terciarne plasti, tvorbe / terciarna doba
2. ki se pojavi za drugim: terciarni učinki; terciarno zdravstvo / terciarno izobraževanje višješolsko in visokošolsko izobraževanje
♦ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; soc. terciarna socializacija socializacija v širšem družbenem okolju
SSKJ²
têrcija -e ž (é)
tisk. tiskarska črka, za dve stopnji večja od cicera: staviti v terciji
SSKJ²
tercijálec -lca m (ȃ)
slabš. pretirano pobožen, svetohlinski človek: biti tercijalec; svetohlinci in tercijalci
SSKJ²
tercijálka -e ž (ȃ)
slabš. pretirano pobožna, svetohlinska ženska: na starost je postala tercijalka; opravljiva tercijalka
SSKJ²
tercijálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tercijalce ali tercijalstvo: tercijalski predsodki / tercijalska družina
SSKJ²
tercijálstvo -a s (ȃ)
slabš. pretirana, svetohlinska pobožnost: prezirati tercijalstvo; hinavsko tercijalstvo
SSKJ²
tercína -e ž (ȋ)
lit. kitica iz treh enajstercev: pesnitev v tercinah
// trivrstična kitica soneta: dve kvartini in dve tercini
SSKJ²
tercínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tercino: tercinska satira / tercinski del soneta del soneta, sestavljen iz dveh trivrstičnih kitic
SSKJ²
têrčen -čna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na terco: terčno dvoglasno petje / terčni akord sestavljen iz terc
SSKJ²
terebínt -a m (ȋ)
bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi, Pistacia terebinthus: sadeži terebinta
SSKJ²
terebínta -e ž (ȋ)
knjiž. terebint: na pobočju raste terebinta
SSKJ²
terén -a m (ẹ̑)
1. zemljišče, svet1: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren; oblikovanost, poraslost terena / poiskati primeren teren za zasedo kraj, prostor; znajde se tudi na neznanem terenu ozemlju, svetu
2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, območje, kjer se opravlja določena dejavnost: gobarski, lovski, smučarski tereni; patrulja je obšla svoj teren; v okolici so lepi tereni za sankanje / šport. žarg. zmagati na domačem terenu igrišču
3. ed. ozemlje, območje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja svojo dejavnost: vrniti se s terena; zdravniška ekipa je odšla na teren; delati, raziskovati na terenu; zbirati podatke na terenu / babica, socialna delavka ima velik teren / pog. teren se plača posebej delo na terenu
// pog. ozemlje, območje, kjer se opravlja družbenopolitična dejavnost v neposrednem stiku z ljudmi: ni hotel delati v komiteju, ampak na terenu
4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih: razdeliti mesto na terene
// ed. ozemlje, območje, ki ga obsega ta enota: aktivisti Osvobodilne fronte na terenu
// ekspr. ljudje te organizacijske enote: sestanek terena
● publ. pripravljati teren za pogajanja razmere, okoliščine; publ. v pogovoru preiti na občutljivejši teren snov, temo; publ. uveljaviti se na političnem terenu v politiki
♦ voj. čistiti, pregledovati teren
SSKJ²
terénec -nca m (ẹ̑)
1. vozilo, ki je namenjeno za vožnjo po razgibanem terenu: sesti v terenca; luksuzni terenec; limuzine, tovornjaki in terenci / cestni terenec; športni, vojaški terenec / tekmovanje s terenci
2. pog. kdor dela na terenu: terenci dobivajo poseben dodatek
3. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec na terenu: veliko terencev je odšlo v partizane; sestanek terencev
SSKJ²
terénka -e ž (ẹ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitična delavka na terenu: delovanje terenk; terenke in terenci
SSKJ²
terénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na teren: terenska izboklina; terenske razmere / terensko vozilo vozilo z močno konstrukcijo in pogonskim motorjem, visokim podvozjem in pogonom na vsa štiri kolesa za neasfaltirane, strme ceste / terenski delavec; terenski dodatek dodatek za delo na terenu; terenske vaje za študente; terensko delo / terenski aktivisti; terenski odbor Osvobodilne fronte
● šport. žarg. nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren
♦ geogr. terenska depresija
SSKJ²
teréstričen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. zemeljski: terestrični in kozmični pojavi
♦ fiz. terestrični daljnogled prizemski daljnogled; navt. terestrična navigacija navigacija z opazovanjem objektov na kopnem; terestrična pozicija ladje pozicija ladje, izračunana na podlagi zemljepisne širine in dolžine objektov na kopnem
SSKJ²
terezijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na avstrijsko cesarico Marijo Terezijo: terezijanske davčne, šolske reforme / terezijanska doba
♦ zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije
SSKJ²
teríca -e ž (í)
ženska, ki tre lan: najeti terice; dobra terica
SSKJ²
teriêr -ja m (ȇ)
manjši ali srednje velik lovski pes navadno z dolgo, ravno glavo, resasto dlako in kratkimi, koničastimi uhlji: gojiti terierje / škotski terier manjši terier z dolgo, črno dlako
SSKJ²
teriêrka -e ž (ȇ)
samica terierja: terierka z mladiči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
terilén1 -a m (ẹ̑)
tekst. poliestrno vlakno angleške proizvodnje: surovine za terilen
// tkanina iz teh vlaken: obleka iz terilena
SSKJ²
terílen2 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trenje lanu: terilni stroj; terilna priprava / stari terilni običaji / nekdaj terilna jama preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame
SSKJ²
terilénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na terilen: terilenska vlakna / terilenska obleka; terilensko krilo
SSKJ²
terílnica -e [prvi pomen tudi teriu̯nica] ž (ȋ)
1. nekdaj prostor za trenje lanu: sušilnica in terilnica
2. kem. porcelanasta, steklena posodica za trenje manj trdih snovi: pipete, terilnice in epruvete
SSKJ²
terílnik -a [tudi teriu̯nik] m (ȋ)
močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi; možnar: treti poper v terilniku
SSKJ²
terína -e ž (í)
1. gastr. jed iz na drobno sesekljanih sestavin ali sestavin v slojih, servirana navadno v obliki rezin kot hladna predjed: narezati ohlajeno terino na kose; model, posoda za terino; recept za terino; pašteta in terina / divjačinska, gosja, ribja terina; zelenjavna terina; terina z jurčki, orehi, polento; jetra v terini
2. večja lončena posoda za serviranje hrane: postreči juho v terini
SSKJ²
teríšče -a s (í)
1. nekdaj kraj, prostor za trenje lanu: terice so se zbrale na terišču
2. knjiž. kraj, prostor, kjer se stikajo različne stvari, različni interesi in delujejo drug na drugega: to območje je terišče različnih hotenj; terišče treh kultur
// kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: to ozemlje je že od nekdaj terišče vojaških spopadov
● zastar. vojaki so zbežali s terišča z bojišča
// kraj, prostor sploh: poiskati terišče, kjer je bil most
3. knjiž. področje: politika je tisto terišče, kjer se rešujejo različni problemi / uveljaviti se na literarnem terišču
SSKJ²
teríščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na terišče: teriščni prostor / teriščna jama sušilna jama
SSKJ²
teríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na terice ali teritev: teriški običaji / teriška jama sušilna jama
SSKJ²
teritál -a m (ȃ)
tekst. poliestrno vlakno italijanske proizvodnje: navitek teritala
// tkanina iz teh vlaken: krilo, zavese iz teritala
SSKJ²
terítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od treti1 3: teritev je bila žensko delo
2. nekdaj skupno trenje lanu: povabiti na teritev
SSKJ²
teritoriálec -lca m (ȃ)
voj. pripadnik teritorialne obrambe: poveljevati teritorialcem; vojaške vaje teritorialcev
SSKJ²
teritoriálen -lna -o prid. (ȃ)
ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost
// področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica
● publ. teritorialne vode teritorialno morje
♦ pravn. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba od 1968 do 1991 del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe
    teritoriálno prisl.:
    teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne
SSKJ²
teritorializácija -e ž (á)
prenehanje, odprava koncentracije, dekoncentracija: teritorializacija državne uprave, politike; oblike teritorializacije; začetek teritorializacije
SSKJ²
teritorializírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzročiti, da kdo za stalno ostane, živi na določenem območju: razvoj je kmete teritorializiral; nekatera nomadska plemena so se sčasoma teritorializirala
SSKJ²
teritórij -a m (ọ́)
ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal; naseliti, zasesti določeni teritorij; neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija / državni teritorij; slovenski etnični teritorij
SSKJ²
têrja -e ž (ē)
nar. severovzhodno neumna, nespametna ženska: ne poslušaj te terje
SSKJ²
terják -a m (á)
farm., nekdaj zdravilo iz več sestavin za različne bolezni: surovine za pripravo terjaka; kroglice terjaka
SSKJ²
terjálec -lca [terjau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj terja: izplačati terjalce; neizprosen terjalec / terjalec pravic
SSKJ²
terjálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. zahteven: biti kos terjalni nalogi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
térjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od terjati: terjanje dolga / terjanje plačila / terjanje pravice
SSKJ²
terjátev -tve ž (ȃ)
1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga
2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve
3. pravn. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti: terjatev nastane, zastara; terjatev preide na dediče; razpolagati s terjatvijo; prenosljiva terjatev; odstop terjatve
// obveznost, ki izvira iz te pravice: imeti terjatve do koga, proti komu; iztožiti terjatev; plačati, poravnati terjatev / blagovna, davčna, denarna terjatev; izterljiva terjatev
♦ ekon. dvomljiva terjatev
SSKJ²
térjati -am nedov. (ẹ̑)
1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis
2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati
3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo
    terjajóč -a -e:
    uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas
    térjan -a -o:
    terjani znesek
SSKJ²
terjátven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na terjatev 3: terjatveno razmerje / terjatveni znesek
♦ fin. terjatveni saldo
SSKJ²
têrjav -a -o prid. (ē)
nar. severovzhodno neumen, nespameten: terjava ženska
SSKJ²
térje -rij ž mn. (ẹ́ ẹ̑)
etn. ostanki osnove pri tkanju: odstriči terje; lavfar s terjami na obleki in kapi
SSKJ²
têrma -e ž (ȇ)
1. knjiž. topli izvir, vrelec: odkriti termo
// voda toplega izvira, vrelca: kopati se v termi; zdravilna terma
2. mn., knjiž. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; toplice: iti v terme; zdraviti se v termah
3. mn., pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče s športnimi, zabaviščnimi prostori: kopati se v termah; gostje term / graditi terme; arhitektura term / Dioklecijanove terme
SSKJ²
termálen -lna -o prid. (ȃ)
ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda
// nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec
SSKJ²
termálka -e ž (ȃ)
knjiž. termovka: termalka z vročim čajem
SSKJ²
têrmičen -čna -o prid. (é)
toploten: termični dražljaji, učinki / termična izolacija
● knjiž. termična elektrarna termoelektrarna
♦ aer. termični vzgornjik vzgornjik, ki nastane zaradi segrevanja tal; fiz. termični nevtroni nevtroni s hitrostmi, kakršne imajo molekule plina pri navadni temperaturi; termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; termična stratifikacija toplotna slojevitost; meteor. termična nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; toplotna nevihta; teh. termična obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna obdelava
    têrmično prisl.:
    termično obdelati snov
SSKJ²
termidór -ja m (ọ̑)
1. zgod. enajsti mesec v koledarju francoske revolucije: prvi dan termidorja
2. zgod. prevrat v Franciji 27. julija 1794, s katerim je višja buržoazija vzela oblast jakobincem: razprava o termidorju; udeleženec termidorja
3. knjiž. protirevolucija: obvarovati revolucijo pred termidorjem
SSKJ²
termidórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na termidor: termidorski dnevi / termidorski prevrat
SSKJ²
têrmika -e ž (é)
let. žarg. termični vzgornjik: jadralci izkoriščajo termiko; leteti v termiki; močna termika
SSKJ²
têrmin1 -a m (é)
1. jezikosl. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz: v opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehnični termin
2. knjiž. izraz, beseda2: latinski napis vsebuje tudi nekaj grških terminov
SSKJ²
termín2 -a m (ȋ)
čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj: izbrati termin za prvo predstavo; razpisati termine za izpite; prijaviti se do določenega termina; poiskati nezaseden, prost termin
// omejen čas, določen ali dogovorjen za kaj: v tem terminu predvajajo stare filme; zdravniški nasveti bodo odslej v drugem terminu / delati izpit v jesenskem terminu roku
SSKJ²
terminál -a m (ȃ)
1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal
♦ teh. terminal za razsute tovore
2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal
SSKJ²
terminálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na terminal: terminalne naprave / terminalno območje letališča
2. knjiž. končen: terminalna postaja
♦ bot. terminalni poganjek poganjek, ki raste na koncu debla, vej; med. terminalni stadij bolezni
SSKJ²
termínar -ja m (ȋ)
terminer: razpisati delovno mesto terminarja
SSKJ²
terminátor -ja m (ȃ)
1. zelo močen, borben človek, uničevalec: vojska terminatorjev; film o terminatorju; boj proti terminatorjem
2. elektr. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla, kabelski končnik: terminatorja zaključujeta kabel na vsaki strani; v prid. rabi: terminator tehnologija terminatorska tehnologija
SSKJ²
terminátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na terminator 1: terminatorski duh; terminatorska igrica; terminatorsko početje / terminatorska tehnologija tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
terminêr -ja m (ȇ)
delavec, ki določa začetek in konec posamezne faze dela v proizvodnem procesu: normirec, lanser in terminer
SSKJ²
terminírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž.
1. določiti čas za kaj: terminirati izpit
// časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja
2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati
    terminíran -a -o:
    izdaja knjige je terminirana
    ♦     pravn. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas
SSKJ²
terminografíja -e ž (ȋ) jezikosl.
veda, ki se ukvarja z leksikografijo terminov: računalniško podprta terminografija; raziskovanje znanstvene terminologije / korpusna terminografija
SSKJ²
terminológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za terminologijo: posvetovati se s terminologom
SSKJ²
terminologíja -e ž (ȋ)
1. jezikosl., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija
2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo
SSKJ²
terminologizácija -e ž (á) jezikosl.
uporaba izraza, ki je v svojem osnovnem pomenu del splošne rabe, za poimenovanje strokovnega pojma: proces terminologizacije
SSKJ²
terminolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na terminologe ali terminologijo: terminološki nesporazum; terminološka neenotnost / terminološki kvalifikator, slovar; terminološka besedna zveza
SSKJ²
termínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na termín: izpolnjevati terminski načrt / terminski koledar koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti; rokovnik
SSKJ²
terminus technicus terminusa technicusa [têrminus téhnikus] m (ȇ, ẹ́)
knjiž. termin, strokovni izraz: novela se kot terminus technicus za posebno literarno zvrst uveljavi v srednjem veku
SSKJ²
termístor -ja m (ȋ)
elektr. upor iz polprevodnika, ki je zelo občutljiv za temperaturne spremembe: izdelovati termistorje
SSKJ²
termít1 -a m (ȋ)
v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa; jajčeca, roji termitov
♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus
SSKJ²
termít2 -a m (ȋ)
metal. zmes aluminijevega prahu in navadno železovega oksida, pri gorenju katere nastane zelo visoka temperatura: variti s termitom
SSKJ²
termíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na termit2: termitno varjenje / termitna zmes
♦ voj. termitna bomba
SSKJ²
termitnják -a m (á)
bivališče termitov iz prežvečenega lesa, s slino zlepljene zemlje, navadno v obliki kupa, stebra: termiti gradijo termitnjak; bilo je živahno kot v termitnjaku
SSKJ²
termítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na termit1: termitska družina / ekspr. termitska razdiralnost
SSKJ²
termo... ali têrmo... prvi del zloženk (ȇ)
nanašajoč se na toploto, toploten: termodinamika, termoelektrarna, termoizolacija
SSKJ²
têrmoakumulacíjski -a -o prid. (ȇ-ȋ)
nanašajoč se na akumuliranje toplote: termoakumulacijski materiali
♦ elektr. termoakumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
SSKJ²
têrmocentrála -e ž (ȇ-ȃ)
termoelektrarna: termocentrala obratuje; zmogljivost termocentrale
SSKJ²
têrmočlén in têrmočlèn -éna m (ȇ-ẹ̑; ȇ-ȅ ȇ-ẹ́)
fiz. termoelement: meriti temperaturo s termočlenom
SSKJ²
têrmodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á)
nanašajoč se na termodinamiko: termodinamični pojavi / termodinamični zakoni / termodinamična količina količina, katere spremembo določata samo začetno in končno stanje toplotnega sistema
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
têrmodinámika -e ž (ȇ-á)
1. fiz. spreminjanje toplote v delo in obratno: raziskovati termodinamiko / zakoni termodinamike
2. veda o tem spreminjanju: dognanja termodinamike
SSKJ²
têrmoelektrárna -e ž (ȇ-ȃ)
elektrarna, ki proizvaja električno energijo iz toplotne energije goriva: zgraditi termoelektrarno; premog za termoelektrarno
SSKJ²
têrmoeléktričen -čna -o prid. (ȇ-ẹ̑)
nanašajoč se na nastanek električne napetosti zaradi temperaturnih razlik: termoelektrični pojav / termoelektrične naprave
SSKJ²
têrmoelemènt -ênta m (ȇ-ȅ ȇ-é)
fiz. priprava iz dveh različnih, na dveh mestih spojenih prevodnikov, ki poganja po sklenjenem krogu električni tok, če spojni mesti nimata enake temperature: meriti temperaturo s termoelementom
SSKJ²
têrmoenergétika -e ž (ȇ-ẹ́)
dejavnost, ki oskrbuje prebivalstvo, gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarnah: razvoj termoenergetike
// nauk o tem: teoretični problemi termoenergetike
SSKJ²
têrmoenergétski -a -o prid. (ȇ-ẹ̑)
nanašajoč se na termoenergetiko: termoenergetski objekti / termoenergetsko gospodarstvo
SSKJ²
têrmoenergíja -e ž (ȇ-ȋ)
1. toplotna energija: viri termoenergije
2. električna energija, ki se proizvaja v termoelektrarnah: pridobivanje hidroenergije in termoenergije
SSKJ²
termofílen -lna -o prid. (ȋ)
biol. ki uspeva v toplem okolju, toploljuben: termofilna rastlina; termofilna žival
SSKJ²
termofór -a in -ja m (ọ̑)
blazini podobna grelna priprava, ki se napolni s toplo vodo: uho si je grel s termoforom; gumijast termofor
SSKJ²
termográf -a m (ȃ)
teh. priprava za zapisovanje temperature: odčitati temperaturo na termografu
SSKJ²
têrmoizolácija -e ž (ȇ-á)
obdajanje z materialom, ki ne dopušča prehajanja toplote: uporabiti stiropor, stekleno volno za termoizolacijo
// kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja toplote: plast termoizolacije
SSKJ²
têrmoizolacíjski -a -o prid. (ȇ-ȋ)
nanašajoč se na termoizolacijo: termoizolacijski material / termoizolacijska dela
SSKJ²
têrmokemíja -e ž (ȇ-ȋ)
kem. nauk o toplotnih spremembah pri kemičnih procesih: strokovnjak za termokemijo
SSKJ²
termométer -tra m (ẹ̄)
priprava za merjenje temperature, toplomer: termometer kaže minus petnajst stopinj; meriti temperaturo s termometrom / živosrebrni termometer
● ekspr. čez noč je termometer precej padel se je temperatura precej znižala
♦ meteor. maksimalni ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času, minimalni termometer ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času; teh. paličasti, tekočinski, uporovni termometer
SSKJ²
termométrski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na termometer: termometrska lestvica
♦ elektr. termometrska sonda sonda za merjenje temperature na osnovi spreminjanja upornosti
SSKJ²
têrmonukleáren -rna -o prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na toploto, ki nastane pri razpadu atomskega jedra: termonuklearna energija / termonuklearno orožje
♦ fiz. termonuklearna reakcija jedrska reakcija v zelo vroči snovi, pri kateri se zlivajo lahka atomska jedra in sprošča energija
SSKJ²
termopán -a m (ȃ)
izolacijsko steklo iz več plasti, med katerimi se nahaja plin ali zrak: dvojna okna so nadomestili s termopanom; zasteklitev s termopanom; trislojni termopan; v prid. rabi: termopan okno termopansko okno
SSKJ²
termopánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na termopan: termopanska zasteklitev; termopansko okno / termopansko steklo
SSKJ²
têrmoplást -a m (ȇ-ȃ)
nav. mn., kem. umetna snov, ki s segrevanjem postane plastična, gnetljiva: obdelovati termoplaste
SSKJ²
têrmoplástičen -čna -o prid. (ȇ-á)
kem. ki s segrevanjem postane plastičen, gnetljiv: termoplastična snov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
têrmoregulácija -e ž (ȇ-á)
1. uravnavanje temperature: naprava za termoregulacijo
♦ med. uravnavanje telesne temperature
2. elektr. kar uravnava temperaturo: termoregulacija se je pokvarila
SSKJ²
têrmoregulátor -ja m (ȇ-ȃ)
elektr. naprava za avtomatično uravnavanje temperature: nastaviti termoregulator na ustrezno temperaturo; peč s termoregulatorjem
SSKJ²
têrmos -a m (ȇ)
termovka: vzeti na pot termos; termos vroče kave, hladne limonade; v prid. rabi: termos posoda, steklenica
SSKJ²
termosfêra -e ž (ȇ)
meteor. del atmosfere v višini nad 80 km, kjer temperatura z višino raste: raziskovati termosfero
SSKJ²
têrmosifónski -a -o prid. (ȇ-ọ̑)
avt., v zvezi termosifonsko hlajenje hlajenje s krožečo tekočino, ki se na enem delu cevovoda segreva in dviga, na drugem pa ohlaja in pada:
SSKJ²
têrmoska -e ž (ȇ)
termovka: napolniti termosko; vroč čaj, kava iz termoske
SSKJ²
termostát -a m (ȃ)
1. naprava za avtomatično vzdrževanje stalne temperature: termostat se je pokvaril; električni termostat; termostat v hladilniku
2. teh. omarici podobna naprava, v kateri je stalna temperatura: v termostat je shranil vzorec za analizo
SSKJ²
térmotéhnika -e ž (ȇ-ẹ́)
veda o uporabi toplote v tehnične namene: strokovnjak za termotehniko
SSKJ²
têrmoterapíja -e ž (ȇ-ȋ)
med. zdravljenje s toploto: hidroterapija in termoterapija
SSKJ²
têrmovelúr -ja m (ȇ-ū)
topla tkanina, narejena iz kemično obdelanih sintetičnih vlaken: jakna je podložena s termovelurjem; jopič, pulover iz termovelurja
// jopa, pulover iz take tkanine: oblekla je topel termovelur; v prid. rabi: termovelur jakna, jopa; termovelur podloga; termovelur perilo
SSKJ²
termovizíja -e ž (ȋ)
postopek, pri katerem se s posebno napravo zaznavajo infrardeča svetloba in temperaturne spremembe: izvajati termovizijo s helikopterjem; pri iskanju pogrešanih so si pomagali s termovizijo; oprema, pripomočki za termovizijo / helikopter, kombi s termovizijo z opremo za termovizijo
SSKJ²
termovizíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na termovizijo: termovizijski posnetki; opraviti termovizijski pregled; termovizijski radar; termovizijska kamera, naprava
SSKJ²
têrmovka -e ž (ȇ)
posoda z dvema stenama, med katerima je brezzračni prostor, ki zmanjšuje, preprečuje segrevanje, ohlajanje vsebine: napolniti termovko z vročim čajem; termovka kave
SSKJ²
têrna -e ž (ȇ)
1. tri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: amba, terna in kvaterna
// dobitek pri tomboli, večji od ambe: dobiti, zadeti terno
2. ekspr. velika, koristna pridobitev: ta stroj ni ravno terna / on je terna za podjetje
SSKJ²
ternáren -rna -o prid. (ȃ)
ki je iz treh enot: ternarni sistem
SSKJ²
terór stil. têror -órja m (ọ̑; é ọ̑)
veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: teror se stopnjuje; obsojati teror; boriti se proti terorju; fašistični, policijski teror; hud teror; teror nad prebivalstvom / beli, rdeči teror
// ekspr. nasilje, nasilno ravnanje, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: to ni vzgoja, ampak teror; s terorjem je obdržal položaj; naveličati se očetovega terorja
SSKJ²
teroríst -a m (ȋ)
kdor uporablja nasilje, ustrahovanje, zlasti proti idejnim, političnim nasprotnikom, da bi dosegel zastavljene (politične) cilje, spremembe: teroristi so zajeli talce; zapreti osumljenega terorista; skupina teroristov; akcije, boj proti teroristom; pogajanja s teroristi / mednarodni teroristi; samomorilski teroristi; potencialne, verjetne tarče teroristov; urjenje teroristov
// ekspr. kdor uporablja nasilje, ustrahovanje, s katerim hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: ta človek je pravi terorist
SSKJ²
terorístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na teroriste ali terorizem: teroristična akcija / teroristična organizacija, skupina / diktatura in teroristični režim
SSKJ²
terorístka -e ž (ȋ)
ženska, ki uporablja veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim hoče doseči, da se kdo boji: soditi teroristki / teroristka v samomorilskem napadu
SSKJ²
terorízem -zma m (ī)
uporaba velikega nasilja, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: boriti se proti vsem oblikam terorizma; mednarodni terorizem
// ekspr. uporaba nasilja, nasilnega ravnanja, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: naveličati se očetovega terorizma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
terorizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od terorizirati: teroriziranje prebivalstva
SSKJ²
terorizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
z velikim nasiljem, zlasti proti političnim nasprotnikom dosegati, da se kdo boji: oborožene skupine so terorizirale prebivalstvo
// ekspr. z nasiljem, nasilnim ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: kadilci terorizirajo nekadilce; ne dovoli, da te otrok terorizira
    terorizíran -a -o:
    terorizirano prebivalstvo
SSKJ²
terpén -a m (ẹ̑)
nav. mn., kem. nenasičeni ali ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih, smolah, ki se uporablja za umetne dišave, zdravila:
SSKJ²
terpentín -a m (ȋ)
teh. smola nekaterih iglavcev: borov, smrekov terpentin
// z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv, kem. terpentinovo olje: čistiti s terpentinom; firnež in terpentin
SSKJ²
terpentínov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na terpentin: terpentinovo milo
♦ kem. terpentinovo olje z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv
SSKJ²
terpentínski -a -o prid. (ȋ)
kem. terpentinov: terpentinsko olje
SSKJ²
terra incognita terre incognite [têra inkógnita] ž (ȇ, ọ̑)
knjiž. popolnoma neznan, nepoznan svet: ta pokrajina mu je terra incognita
// kar je popolnoma neznano, nepoznano sploh: afriška književnost je še terra incognita
SSKJ²
terra rossa terre rosse [têra rósa] ž (ȇ, ọ̑)
geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu; jerovica: na dnu vrtač se nabira terra rossa
SSKJ²
têrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Ter: terski breg / tersko narečje
SSKJ²
tertium comparationis tertiuma comparationis [têrcijum komparacijónis] m (ȇ, ọ̄)
lit. vmesni člen, ki povezuje primerjani enoti, tretje pri primeri:
SSKJ²
terús -a m (ȗ)
star. neumen, omejen človek: kako naj takle terus razume
SSKJ²
tervól -a m (ọ̑)
mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit
SSKJ²
terzít -a m (ȋ)
knjiž. hudoben, zloben zabavljivec: terzit je pokvaril dobro razpoloženje
SSKJ²
tesáč -a m (á)
gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov
SSKJ²
tesáča -e ž (á)
široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača
● ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja
SSKJ²
tesalíšče -a s (í)
prostor za tesanje lesa: tesališče je prekrito s trskami
SSKJ²
tesánec -nca m (á)
les. tesan lesni polizdelek:
SSKJ²
tesánje -a s (ȃ)
glagolnik od tesati: tesanje je težko delo; sekira za tesanje / tesanje ostrešij
SSKJ²
tesár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar
♦ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis
SSKJ²
tesárba -e ž (ȃ)
mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tesaríca -e ž (í)
široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico
SSKJ²
tesáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti
// tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln
SSKJ²
tesárjenje -a s (á)
glagolnik od tesariti: preživljati se s tesarjenjem / tesarjenje rudniškega podporja
SSKJ²
tesárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na tesarje ali tesarstvo: tesarska obrt / tesarski mojster / tesarska sekira, žaga
SSKJ²
tesárstvo -a s (ȃ)
tesarska obrt: ukvarjati se s tesarstvom; mizarstvo in tesarstvo
// podjetje za to obrt: imeti, ustanoviti tesarstvo
SSKJ²
tesáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na tesače: tesaško orodje
● ekspr. v tesaških rokah je držal puško velikih, močnih
SSKJ²
tesáti téšem nedov., têši tešíte; têsal (á ẹ́)
s sekiro obdelovati les v smeri vlaken: tesarji tešejo; tesati les; tesati po označeni črti; tesati, žagati in klati / tesati lehnjak / vse življenje je tesal
// na tak način delati, oblikovati: tesati prage iz hlodov; tesati trame za ostrešje / tesati ladjo; tesati si brunarico / ekspr. reka teše strugo skozi sotesko
● ekspr. časopis je kar sam tesal pisal, oblikoval
    tesán -a -o:
    tesan les
SSKJ²
tésen1 tudi têsen -sní ž (ẹ́; é)
zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji: reka teče skozi tesen; mračna, skalna tesen; tesni in soteske / gorske tesni
● knjiž. plovba skozi prekope in tesni ožine; knjiž. hoja po mestnih tesneh ozkih prehodih, ulicah
SSKJ²
têsen2 stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnêjši (é ȃ é)
1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete
// ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj
2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen / sledil mu je v tesni razdalji majhni / ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem
3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom; med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema
4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba; tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko
// ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši mu je postalo tesno
5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje
6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja; tesna zmaga domačih košarkarjev
● publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; pog. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj
♦ strojn. tesni prileg
    tesnó tudi têsno prisl.:
    hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo / v povedni rabi v stanovanju je tesno
    ●     ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj)
SSKJ²
tesíšče -a s (í)
prostor za tesanje lesa; tesališče: urediti tesišče
SSKJ²
tésla1 -e tudi -a m (ẹ́)
fiz. enota za merjenje gostote magnetnega pretoka: pretok v teslih
SSKJ²
têsla2 -e ž (é)
star. široka tesarska sekira; tesača: tesati s teslo
SSKJ²
têslo -a s (é)
1. les. orodje z ozkim rezilom za dolbenje lesa: delati doge s teslom; toporišče tesla
2. slabš. neroden, okoren, neiznajdljiv človek: to teslo je že pokvarilo stroj; navadno, veliko teslo / kot psovka umakni se, teslo nerodno
SSKJ²
tésnec tudi têsnec -a [tesnəc] m (ẹ̄; ē)
knjiž. tesen1, soteska: pot teče skozi tesnec
● knjiž. ladja plove skozi tesnec ožino
SSKJ²
tesníca -e ž (í)
knjiž. tesen1, soteska: iti skozi tesnico
● knjiž. plovba skozi tesnico ožino
SSKJ²
tesnílen -lna -o prid. (ȋ)
namenjen za tesnjenje: tesnilni kit, trak; tesnilna guma; tesnilna sredstva
♦ teh. tesnilni obroči
SSKJ²
tesnílka -e ž (ȋ)
strojn. priprava ob rotorju, ki zmanjšuje uhajanje tekočine iz okrova: pritegniti tesnilko; vrste tesnilk / labirintna tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi
♦ teh. manšetna tesnilka v obliki kratke, debele cevi
SSKJ²
tesnílo -a s (í)
priprava, s katero se tesni: izdelovati, uporabljati tesnila; zamenjati tesnilo pri oknih, pipi; azbestno, gumijasto, usnjeno tesnilo / uporabiti papir kot tesnilo
SSKJ²
tesnína -e ž (í)
knjiž. ožina: čoln se je približal tesnini / tesnina reke
SSKJ²
tesnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od tesniti: tesnitev z gumo / tesnitev ležajev / slaba tesnitev ventilov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tesníti -ím nedov. (ī í)
1. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: tesniti pipe; tesniti robove akvarija; tesniti z azbestom, gumo / tesniti okna
♦ teh. tesniti ležaje
// nepreh. prilegati se čemu tako, da ni reže, rež: plinska maska ne tesni; strešne opeke premalo tesnijo; ventil dobro tesni; vrata slabo tesnijo
2. knjiž. delati kaj (bolj) tesno: preveliko pohištvo je tesnilo prostor / veje, obložene s snegom, so tesnile pot ožile
3. knjiž. tiščati, stiskati1: čevlji ga tesnijo / brezoseb. v pasu me tesni / skrbi ga tesnijo / brezoseb. tesni me pri srcu, v grlu, prsih
● knjiž. žalost mu je tesnila srce bil je zelo žalosten, prizadet; knjiž. ob tej misli ga je tesnilo pri duši je čutil nedoločen strah
4. knjiž. utesnjevati, omejevati: takratne razmere so ljudi tesnile; tako življenje je začelo umetnika tesniti / hribi tesnijo razgled
    tesníti se knjiž.
    stiskati se, gnesti se: ljudje so se tesnili okrog vhoda / otrok se je boječe tesnil v kotu / hiše se tesnijo druga ob drugi / soteska se tesni med pobočji
    tesnèč -éča -e:
    skušal se je osvoboditi tesnečih vezi
    tesnjèn -êna -o:
    slabo tesnjena plinska pipa
SSKJ²
tesnjênje -a s (é)
glagolnik od tesniti: tesnjenje plinskih pip; postopek tesnjenja; sredstva za tesnjenje / izboljšati tesnjenje vrat; dobro, slabo tesnjenje
♦ teh. manšetno tesnjenje z manšetno tesnilko
SSKJ²
tesnôba -e ž (ó)
1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen / ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo
2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu / smrtna tesnoba / občutek tesnobe
3. knjiž. tesnost: tesnoba stanovanja
SSKJ²
tesnôben -bna -o prid., tesnôbnejši (ó ō)
nanašajoč se na tesnobo: tesnoben vzdih; tesnobno vprašanje / povsod je vladala tesnobna tišina / to so bili tesnobni dnevi; preživljal je mučne, tesnobne trenutke / odhajal je s tesnobnimi občutki; tesnobno stanje
♦ med. tesnobna nevroza
    tesnôbno prisl.:
    tesnobno se počutiti
SSKJ²
tesnôbnost -i ž (ó)
1. lastnost, značilnost tesnobnega: tesnobnost izraza na obrazu / knjiž. tesnobnost jesenskega večera
2. knjiž. tesnoba: prevzela ga je tesnobnost
SSKJ²
tesnopís -a m (ȋ)
zastar. stenografija: pri zapisovanju uporabljati tesnopis
SSKJ²
tesnopŕsen -sna -o prid. (ȓ)
zastar. ozkoprsen: majhni, tesnoprsni fantje
// ozkosrčen: tesnoprsni filistri
SSKJ²
tesnosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
knjiž. ozkosrčen: tesnosrčen človek / tesnosrčni nazori
SSKJ²
tesnosŕčnost -i ž (ȓ)
knjiž. ozkosrčnost: moti jih njegova tesnosrčnost / moralna tesnosrčnost
SSKJ²
têsnost -i ž (é)
lastnost, značilnost tesnega: tesnost stanovanja / knjiž. ko je ostal sam, ga je obšla tesnost tesnoba
SSKJ²
tesnôta -e ž (ó)
knjiž. tesnoba: obšla ga je tesnota
SSKJ²
tést -a m (ẹ̑)
1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pisni, ustni test
// postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi
2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja
3. testiranje1, preizkušanje: brezplačen test zavor
4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov
● šol. žarg. pisati test kontrolni test
♦ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran
SSKJ²
testamènt -ênta m (ȅ é)
izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pisni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament
♦ rel. Novi testament drugi del Svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; Nova zaveza
SSKJ²
testamentáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. oporočen: testamentarna določila / testamentarni dedič
SSKJ²
testamentáričen -čna -o prid. (á)
zastar. oporočen: testamentarična določila
    testamentárično prisl.:
    testamentarično komu kaj zapustiti
SSKJ²
testamentírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. z oporoko določiti, zapustiti, oporočiti: testamentirati komu hišo
SSKJ²
téstast -a -o prid. (ẹ̄)
podoben testu: testasta gmota, snov / ekspr. testaste nabrekline pod očmi
SSKJ²
testátor1 -ja m (ȃ)
kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov
SSKJ²
testátor2 -ja m (ȃ)
pravn. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja
SSKJ²
tésten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na test: testna vprašanja / izpolniti testni list / testni avtomobil; testna rastlina / testni pilot, voznik preizkusni pilot, voznik / testni postopek
♦ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
testén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na testo: testena skorja / testen cmok, svaljek
♦ gastr. testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa
2. ekspr. podoben testu: človek s testenim obrazom; testena lica / testena zemlja
    testéno prisl.:
    testeno bleda polt
SSKJ²
testénast -a -o prid. (ẹ̑)
testast: testenasta lica
SSKJ²
testeníca -e ž (í)
gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; pašteta: peči testenice / mesna testenica
SSKJ²
testeníčar -ja m (ȋ)
knjiž. izdelovalec paštet: bil je testeničar
SSKJ²
testeníčka -e ž (í)
gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; paštetka: peči testeničke / rakove testeničke
SSKJ²
testenína -e ž (í)
nav. mn. različno oblikovan izdelek iz gnetenega testa: izdelovati testenine; makaroni, rezanci, špageti in druge vrste testenin / jajčne testenine / testenine s sirom
SSKJ²
testenínar -ja m (ȋ)
izdelovalec testenin: postati testeninar; dober testeninar
SSKJ²
testenínarstvo -a s (ȋ)
izdelovanje testenin: ukvarjati se s pekarstvom, slaščičarstvom in testeninarstvom
SSKJ²
téster1 -ja m (ẹ́)
pripomoček za testiranje: analize so pokazale, katera snov je obarvala tester; tester za alkohol, mamila; preizkus, preverjanje s testerjem / kupiti tester za nosečnost
// vzorec kozmetičnega izdelka, namenjen preizkušanju: priskrbela si je testerje, da bi ugotovila, katera krema ji ustreza
SSKJ²
testêr2 -ja m (ȇ)
testator1, preizkuševalec: testerji so razdelili teste
♦ teh. akumulatorski tester naprava za merjenje napetosti v akumulatorjih, preizkuševalnik akumulatorjev
SSKJ²
testíranec -nca m (ȋ)
kdor je testiran: odgovori testirancev
SSKJ²
testíranje1 -a s (ȋ)
glagolnik od testirati1: opraviti testiranje; testiranje kandidatov, študentov; rezultati testiranja / testiranje vinjenih voznikov / testiranje vozil
SSKJ²
testíranje2 -a s (ȋ)
glagolnik od testirati2: odreči komu sposobnost testiranja
SSKJ²
testírati1 -am dov. in nedov. (ȋ)
1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti: testirati kandidate pred sprejemom v delovno razmerje; testirati otroke v posvetovalnici; testirati smučarje pred začetkom sezone
// opraviti postopek za ugotavljanje česa sploh: testirati vinjene voznike
♦ med. testirati otroke s tuberkulinom
2. opraviti postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: testirati avtomobile, pralne stroje / testirati zanesljivost kake teorije
● pog. treba bi bilo testirati, kaj ljudje mislijo o tem poizvedeti, preveriti
    testíran -a -o:
    izdelek še ni bil testiran; testirane osebe
SSKJ²
testírati2 -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. narediti oporoko: sposobnost osebe, da veljavno testira
♦ šol. testirati semester potrditi
SSKJ²
testíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na testiranje1: testirna naprava / testirna služba
SSKJ²
téstis -a m (ẹ̑)
nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: vnetje testisov
SSKJ²
testnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
testast: testnata snov
SSKJ²
téstnik -a m (ẹ̑)
avt. kdor opravlja postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa, preizkuševalec: testniki preizkušajo vzdržljivost avtomobilov
SSKJ²
testó -á s (ọ̑)
z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva, testenin: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo testo; testo iz bele moke; tanka plast testa; vrste testa / biskvitno, gneteno, kvašeno testo; rezančno testo; testo za krofe, palačinke; deska, mešalnik za testo
● ekspr. ta človek je iz drugačnega testa ima drugačne, navadno pozitivne lastnosti, sposobnosti
♦ agr. mesno testo zmes iz drobno sesekljanega mesa z dodatkom vode, soli in dišav, ki se uporablja za izdelavo klobas; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; čeb. sladkorno testo zmes iz sladkorne moke in medu za krmljenje čebel; gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure; krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; krompirjevo testo; kuhano ali paljeno testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi; linško testo krhko testo z začimbami; listnato, masleno testo; pivovo testo; vlečeno ali vlečno testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
testón -a m (ọ̑)
les. zelo tanka bukova ali jelova deska za čelne stranice zabojev zlasti za južno sadje: izdelovati tavolete in testone
SSKJ²
testosterón -a m (ọ̑)
med. moški spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: izločanje testosterona; količina, raven, vrednost testosterona v krvi; testosteron in estrogen / jemanje testosterona; injekcija testosterona; terapije, zdravljenje s testosteronom / hormon testosteron
SSKJ²
téstoven -vna -o prid. (ẹ̑)
testen1: testovna vprašanja
SSKJ²
tèšč -a -e tudi -à -è tudi -- [təšč] prid. (ə̏ ə̀, ȁ)
navadno v povedni rabi ki tega dne še ni jedel: danes sem še tešč; tešča je odšla na pot
● star. tešče žitno zrno prazno, jalovo
    tèšči -a -e sam.:
    samo tešči lahko dajo kri; na tešče je vzel zdravilo v stanju, ko tega dne še ni jedel; ekspr. že na tešče je pijan navsezgodaj
SSKJ²
tèščost -i [təščost] ž (ə̀)
stanje teščega človeka ali živali: teščost pred operacijo
SSKJ²
tešílo -a s (í)
star. tolažba, uteha: iskati tešila v veseli družbi / to prepričanje mu je bilo v tešilo
SSKJ²
tešíti -ím tudi téšiti -im nedov., téši (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati teši otroka; tešiti koga s pesmijo; potrpežljivo tešiti / tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma / saj bo bolje, jo je tešil / star. tešiti razigrane otroke miriti
2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tešiti lakoto; tešiti (si) žejo z vodo / knjiž. tešiti spolni nagon zadovoljevati
3. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s pitjem tešiti svojo jezo / tešiti bolečino
    tešèč -éča -e:
    sedel je za mizo, tešeč svojo radovednost z branjem
SSKJ²
tešljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki teši: tešljiva tolažba
SSKJ²
têta -e ž (é)
1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta
● biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri
// navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura
2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta
SSKJ²
tétaničen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tetanijo: tetanični napad / tetanični krč
SSKJ²
tetaníja -e ž (ȋ)
med. bolezen z dolgotrajnimi krči, navadno zaradi pomanjkanja kalcija v krvi: zdraviti tetanijo
♦ vet. pašniška tetanija ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši
SSKJ²
tétanus -a m (ẹ̑)
med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč: cepiti proti tetanusu
SSKJ²
tétanusen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tetanus: tetanusni bacil / tetanusni serum
SSKJ²
tète medm. (ȅ)
1. izraža začudenje, nejevoljo: tete, zakaj si to naredil
2. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga: tete, si mu rekel, pa ravno ti / kdo bi to verjel, tete(tè)
3. izraža občudovanje: tete, glej ga korenjaka / tete, je mlasknil, ko jo je pogledal
SSKJ²
têtica -e ž (é)
ljubk. teta: tetica mi je prinesla darilo / kot nagovor tetica, počakajte malo
SSKJ²
têtič -íča m (é í)
nar. koroško tetin mož: to je moj tetič
SSKJ²
têtika -e ž (é)
ljubk. teta: striček in tetika
SSKJ²
têtin -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na teto: tetin obraz / brati tetino pismo
SSKJ²
tetíva -e ž (ȋ)
vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva
♦ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje
SSKJ²
tetíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost
♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
têtka -e ž (é)
ljubk. teta: tetka je prišla na obisk; striček in tetka / kot nagovor dobro jutro, tetka
● šalj. zvitorepa tetka lisica
SSKJ²
tetovátor -ja m (ȃ)
strokovnjak za tetovažo: tetovator je del kože, kjer je nameraval narediti tetovažo, najprej obril in razkužil / dober, vrhunski tetovator
SSKJ²
tetováža -e ž (ȃ)
neizbrisna podoba, znak na koži, ki nastane s tetoviranjem: kazati novo tetovažo; odstranjevati tetovažo; začasna tetovaža / salon za tetovažo
SSKJ²
tétovec -vca m (ẹ̑)
agr., navadno v zvezi fižol tetovec nizki fižol z debelejšimi belimi zrni:
SSKJ²
tetovíranec -nca m (ȋ)
kdor je tetoviran: ogledovati si tetoviranca
SSKJ²
tetovíranje -a s (ȋ)
glagolnik od tetovirati: tetoviranje roke; postopek tetoviranja / tetoviranje živali / trajnost tetoviranja
SSKJ²
tetovírati -am dov. in nedov. (ȋ)
z vnašanjem barvila v kožo z vbodi, vrezi narediti na njej neizbrisne podobe, znake: dal se je tetovirati; tetovirati obraz, roko; tetovirati mornarje / tetovirati znamenje na prsi
♦ vet. tetovirati žival s tetovirnimi kleščami vtisniti ji v kožo znak zaradi lažjega razpoznavanja
    tetovíran -a -o:
    tetoviran obraz; moški s tetovirano roko; bil je tetoviran po prsih
SSKJ²
tetovíren -rna -o prid. (ȋ)
ki je za tetoviranje: tetovirni pripomočki
♦ vet. tetovirne klešče kleščam podobna priprava za vtisnjenje znaka živali v kožo
SSKJ²
tétra1 -e ž (ẹ̑)
tekst. redko tkana, mehka bombažna tkanina iz več plasti, navadno za plenice: izdelki iz tetre; v prid. rabi: tetra plenice
SSKJ²
tétra2 -e ž (ẹ̑)
zool. majhna, zelo pisana južnoameriška riba, Hyphessobrycon: opazovati tetre / progasta, rdeča tetra
SSKJ²
tetra... ali tétra... in tetra... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število štiri: tetraeder, tetraklorid
SSKJ²
tetraéder -dra m (ẹ́)
geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki, četverec: prostornina tetraedra / pravilni tetraeder ki ga omejujejo štirje skladni enakostranični trikotniki
SSKJ²
tetraetíl -a m (ȋ)
kem., v zvezi svinčev tetraetil oljnata tekočina, ki se dodaja bencinu za preprečevanje prehitrega zgorevanja v motorju:
SSKJ²
tetragonálen -lna -o prid. (ȃ)
geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma
♦ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno dolga od drugih dveh, ki sta enako dolgi in vodoravni
SSKJ²
tetragónski -a -o prid. (ọ̑)
geom. tetragonalen: tetragonska prizma
♦ min. kristali v tetragonskem sistemu v tetragonalnem sistemu
SSKJ²
tétrakord in tetrakórd -a m (ẹ̑; ọ̑)
glasb. zaporedje štirih tonov, pri katerem začetni in končni ton obsegata kvarto: durov, molov tetrakord
SSKJ²
tetralogíja -e ž (ȋ)
snovno, vsebinsko povezana skupina štirih umetniških del, zlasti literarnih: igrati, napisati tetralogijo; Kranjčeva tetralogija
SSKJ²
tetrámeter -tra m (á)
lit. štiristopni verz: jambski, trohejski tetrameter
SSKJ²
tetraplégičarka -e ž (ẹ́)
ženska, ki ima tetraplegijo: zaradi poškodbe je ostala tetraplegičarka
SSKJ²
tetraplegíja -e ž (ȋ)
stanje popolne negibnosti vseh okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: rehabilitacija paraplegije in tetraplegije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tetraplégik -a m (ẹ́)
kdor ima tetraplegijo: spremljevalec tetraplegika; avto za tetraplegika; po nezgodi je postal tetraplegik, priklenjen na invalidski voziček; paraplegik in tetraplegik
SSKJ²
tetrárh -a m (ȃ)
zgod. vsak od štirih vladarjev v antičnih državah, razdeljenih na štiri dele:
SSKJ²
teurgíja -e ž (ȋ)
pri starih Egipčanih in Perzijcih verovanje, da je mogoče z obredi vplivati na duhove, nadnaravne sile:
SSKJ²
tevé -êja m (ẹ̑ ȇ) pog.
televizija: pojavljati se na teveju [TV]; vodenje oddaje na teveju
// televizijski sprejemnik: dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem; v prid. rabi: teve zaslon televizijski zaslon; teve kamera televizijska kamera; teve oddaja televizijska oddaja
SSKJ²
tévje -a s (ẹ̄)
bot. gozdna rastlina z rumenimi cveti v kobulu, ki ga obdaja več rumeno zelenih ovršnih listov, Hacquetia: trgati tevje / navadno tevje
SSKJ²
tevsáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. počasi, težko hoditi: utrujen je tevsal proti domu
SSKJ²
tevtónski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. nemški, germanski: širiti tevtonsko kulturo / navzeti se tevtonskega duha
SSKJ²
téza1 -e ž (ẹ̑)
1. trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti: ovreči, postaviti tezo; podpreti tezo s tehtnimi argumenti; v razpravi je svoje teze logično razvil; zagovarjati tezo, da je pesnitev nastala v poznejšem obdobju; pravilnost, nesprejemljivost kake teze; teza o avtohtonosti naroda; teza in antiteza / knjiž. to je moja teza o tem, morda se motim mnenje
2. knjiž., navadno s prilastkom misel, sporočilo: razbrati osnovno tezo pesnitve; vodilna teza literarnega dela
3. nav. mn., publ., navadno s prilastkom načelo, izhodišče: glavne teze plana / komisija je pripravila teze za spremembo statuta predloge
// na kratko izraženo stališče: najpomembnejše teze politikovega govora; osnovne teze referata
4. knjiž. (doktorska) disertacija: pisati tezo o Cankarju / doktorska teza
♦ filoz. teza po Heglu trditev, ki ji nasprotuje druga, protislovna trditev; Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. teza kratki ali nepoudarjeni zlog v verzu, stopici
SSKJ²
téza2 -e ž (ẹ̄)
zastar. natezalnica: dati koga na tezo
SSKJ²
tezálnica -e [tudi tezau̯nica] ž (ȃ)
zastar. natezalnica: dati, položiti na tezalnico / tezalnica duha
SSKJ²
tezáver -vra tudi tezávrus -a m (ā)
jezikosl. slovar, ki besede razporeja po pomenskih skupinah, sklopih: večjezični tezaver; izdelava, uporaba tezavra; tezaver, enciklopedija in slovar
SSKJ²
tezavríranje -a s (ȋ)
glagolnik od tezavrirati: tezavriranje denarja
SSKJ²
tezavrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. shraniti, spraviti: tezavrirati denar v banki / pri nizkih obrestih ljudje prihranke tezavrirajo doma shranijo, spravijo / tezavrirati veliko dragocenosti zbrati, nakopičiti
2. ekon. začasno vzeti denar iz prometa: tezavrirati del dohodkov
    tezavríran -a -o:
    prihranki, tezavrirani po domovih / tezavrirani denar neaktivni denar
SSKJ²
tézen1 -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na teza1: tezni del razprave / tezna interpretacija pesmi
♦ lit. tezni roman; tezna drama
    tézno prisl.:
    tezno zasnovan film
SSKJ²
tézen2 -zna -o prid. (ẹ̄)
šport. ki se opravlja s počasnimi, enakomernimi gibi, za katere je potrebna velika moč: tezne vaje / tezno dviganje uteži dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej položiti na prsi, nato pa jo s počasnim, enakomernim gibom dvigniti nad glavo
    tézno prisl.:
    tezno dvigati
SSKJ²
téznost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost teznega1: avtor se je v drami izognil teznosti; teznost umetniškega dela
SSKJ²
téža -e ž (ẹ́)
1. lastnost česa, ki se kaže s pritiskanjem na podlago, z odporom pri dvigu: snov ima prostornino in težo; teža stvari se z oddaljenostjo od zemlje spreminja; počutila se je kakor brez teže
// velikost te lastnosti: določiti, ugotoviti težo pošiljke s tehtanjem; kontrolirati težo živali med pitanjem; otrok ima za svojo starost pravo, preveliko, ustrezno težo; podatki o velikosti in teži / zelo pazi na svojo težo da ima ustrezno težo; živina izgublja težo, publ. na teži hujša, postaja lažja / kovčka zaradi teže ni mogel premakniti / bruto teža skupna teža blaga in embalaže; čista ali neto teža v katero ni všteta teža embalaže
// pritisk na kaj zaradi te lastnosti: junca sta začutila težo jarma; veje so se pripogibale pod težo plodov; prenesti težo telesa na eno nogo / z vso težo se je naslonil nanj
// kar zaradi te lastnosti pritiska na kaj: drevo ni moglo nositi teže, in se je zlomilo; pazil je, da je bilo največ teže na zadnjem delu čolna; pren. ni zmogel teže, ki mu jo je naložilo življenje
2. neprijeten telesni ali duševni občutek kot ob veliki obremenitvi: noge mu je hromila čudna teža / v želodcu je čutil težo / ni se mogel znebiti teže zaradi zločina občutka krivde, odgovornosti
3. težavnost: na dohodek vpliva teža dela; teža vzpona na goro / močno občuti težo učiteljskega poklica / lajšati komu težo življenja / teža molka, samote neprijetnost, mučnost
// z oslabljenim pomenom, s prilastkom poudarja pomen, kot ga izraža prilastek: teža skrbi mu drsi z ramen; nositi vso težo odgovornosti za negativne posledice vso odgovornost
4. velikost, stopnja zlasti glede na posledice: ugotoviti težo poškodbe / teža postopka, žalitve / opozoriti na težo problema pomembnost, velikost; ekspr. rada ga ima z vso težo svoje ljubezni močjo, silovitostjo
5. največji, najpomembnejši del dela, odgovornosti, skrbi pri čem: na četo je padla teža napada; glavni igralec nosi vso težo uprizoritve / teža festivala je na klasični glasbi težišče; prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve odgovornost zanjo
6. publ. vrednost, tehtnost: njegove ugotovitve nimajo teže; ti podatki dajejo publikaciji težo; taki dokazi so brez teže / pripisovati, prisojati čemu preveliko težo pomen; prizadevajo si, da bi dobili primerno težo v mednarodni politiki ugled, veljavo; njegov zagovor ni vzdržal teže dokazov prepričljivosti, trdnosti
7. zastar. težava: pozabiti na reve in teže / s težo je skočil čez plot
● ekspr. ne čuti več teže telesa telesne težave ga ne obremenjujejo več; publ. politik v njem je dobival vse večjo težo vedno več se je ukvarjal s politiko; nositi glavno težo dela opravljati največji, najtežji del dela; nesreča ji z vso težo leži na duši jo močno prizadeva; z vso težo je padel na tla z močnim udarcem, sunkom; evfem. rešil se je zemeljske teže umrl je; ekspr. nase je vzel težo njegovega dejanja prevzel je odgovornost, krivdo zanj; ekspr. vreči težo dneva z ramen prenehati misliti na težave v preteklem dnevu; publ. pod težo razmer je moral zapustiti domovino zaradi razmer; bibl. dovolj je dnevu lastna teža vsak dan prinaša toliko skrbi, težav, da se človek ne sme obremenjevati še s skrbmi za prihodnost
♦ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita; klavna teža teža zaklane živali; živa teža teža žive živali; fiz. teža sila, s katero zemlja privlači telo; specifična teža teža 1 m3 snovi; grad. koristna teža ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne teže; kem. atomska teža atomska masa; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; pravn. teža kaznivega dejanja; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; dopustna skupna teža vozila teža, ki jo tehnično zmore vozilo; žel. adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
SSKJ²
težáčiti -im nedov. (á ȃ)
1. biti za težaka: težačiti gospodi, pri kmetih
2. knjiž. opravljati težaška dela: težačiti na tujem
3. pog. sitnariti, biti nadležen: če si bom sposodil njegov radio, bo spet težačil
SSKJ²
težák -a m (á)
1. delavec, ki navadno priložnostno opravlja težka, nekvalificirana dela: delal je pri zidarjih kot težak; pristaniški težak; sprejmejo delavce težake
// najet kmetijski delavec, plačan na dan; dninar: najeti težake / vsaka hiša je morala dati težaka za odmetavanje snega
2. nar. severovzhodno delovni dan pri kakem kmečkem opravilu, ki se opravi namesto plačila: odslužil je dva težaka; za oranje je zahteval dvanajst težakov
3. knjiž. konj težke pasme: poleg težakov je imel še par dirkalnih konj
● star. hoditi v težake na dnino
SSKJ²
težákinja -e ž (á)
delavka, ki navadno priložnostno opravlja težka, nekvalificirana dela: bila je hkrati upraviteljica in težakinja
// najeta kmetijska delavka, plačana na dan; dninarica: najeti težakinje; bajtarska težakinja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
težakováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. opravljati težaška dela: podnevi je težakovala, ponoči pa študirala
SSKJ²
težáški -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na težake: kmečki in težaški otroci / težaška dela težka fizična dela / zadela ga je težaška pest
2. ekspr. zelo naporen, težek: težaški trening; prepisovanje z magnetofonskih trakov je težaško delo
    težáško prisl.:
    težaško delati
SSKJ²
težáštvo -a s (ȃ)
1. položaj, življenje težaka: za njim je bilo že petdeset let težaštva; revščina in težaštvo
2. ekspr. zelo naporno, težko delo: težaštvo pri časopisu
● star. dobili so zemljo in se rešili težaštva tlačanstva
SSKJ²
težáva -e ž (ȃ)
1. neugoden telesni ali duševni občutek zaradi nepravilnega delovanja organizma: težave so zaradi jemanja zdravil ponehale; blažiti, lajšati težave; bolnik ima težave v želodcu, z jetri; toži o težavah pri iztrebljanju / hormonske, prebavne težave motnje; spolne težave; težave v puberteti; težave starosti nadloge / duševne, telesne težave
2. kar povzroča, da je komu življenje bolj težko: težave v družini se kopičijo; ekspr. pestijo ga težave; otroci mu delajo, povzročajo težave; ekspr. s tako odločitvijo si je nakopal, naprtil težave; mirno prenaša težave; govoriti o svojih težavah; poklicne, zdravstvene, življenjske težave; težave v službi / težave potovanja neprijetnosti / ekspr. križi in težave
// kar povzroča, da se kako delo, kaka dejavnost težje opravlja, težje poteka: v podjetju so nastopile, so se pojavile težave; denarne težave ovirajo redno izhajanje revije; sneg povzroča težave v prometu; predvidevati težave pri gradnji mostu; kljub težavam opraviti nalogo; poslovne težave; prehodne težave / reševati težave probleme
// nav. mn., s predlogom položaj, v katerem je kdo deležen česa neugodnega: rešiti se iz težav; priti v denarne težave; ekspr. zabresti v težave; biti, znajti se v težavah; pomagati ljudem v težavah
3. kar komu kaj otežuje zlasti zaradi nezadostne izurjenosti, sposobnosti: otrok ima težave pri ravnanju z žlico; vadil je toliko časa, da je vajo naredil brez težav
4. v zvezi brez težav(e) izraža opravljanje česa brez truda, napora: brez težav je hodil dve uri; odpreti steklenico brez težav / našli so ga brez posebne težave ne da bi si dosti prizadevali; brez težav si je vse zapomnil zelo lahko
// izraža, da je za kaj dovolj ugodnih okoliščin, možnosti: iz tega blaga brez težav naredite jopico in krilo; s to krmo brez težav redi tri krave
5. v zvezi s težavo izraža opravljanje česa s trudom, naporom: le s težavo je dvignil kovček / s težavo se je prerival naprej; s težavo si zapomni le s precejšnjim prizadevanjem / ekspr. prav s težavo ga je prosil nerad
// izraža, da je za kaj malo ugodnih okoliščin, možnosti: tu rastlinstvo le s težavo uspeva
● pog. z otroki so težave otroci povzročajo skrbi; pog. z vodo so težave, je težava vode ni dovolj na razpolago; voda ni ustrezne kakovosti; pog. z njim bodo še težave ne bo ravnal v skladu z željami, voljo koga; skočiti čez jarek zanj ni nobena težava težka stvar; jezik mu dela težave jezika ne zna dobro; ima težave pri učenju težko se uči; ima težave s spanjem slabo spi; ekspr. ima srčne težave je zaljubljen
SSKJ²
težáven -vna -o prid., težávnejši (á ā)
1. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost: težaven vzpon; težavna naloga; težavna proga; težavna mesta pri plezanju / težavna hoja v hrib naporna / svetovanje je zelo težavna reč težka, zahtevna
2. ki zelo otežuje življenje, delo: opraviti delo v težavnih okoliščinah; težavne razmere po vojni / biti v težavnem položaju
3. poln težav, neprijetnosti, trpljenja: težavno življenje / težavni časi, dnevi / težaven polet poln neugodnih okoliščin; težaven porod
4. ki se nerad prilagaja okolju, zahtevam: težaven otrok, učenec / težaven značaj / težaven bolnik nepotrpežljiv
    težávno prisl., v povedni rabi
    težko: od njega je težavno dobiti odgovor / težavno mu je svetovati
SSKJ²
težávica -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od težava: otroci so mu zaupali svoje šolske težavice
SSKJ²
težávnost -i ž (á)
1. značilnost česa glede na potreben trud, spretnost, sposobnost: presojati težavnost dela; upoštevati težavnost vzpona; razvrstiti učno snov po težavnosti
2. značilnost težavnega, težkega: težavnost naloge, sporeda / težavnost življenja v hribih / ne vidi težavnosti položaja / težavnost doraščajočih otrok
SSKJ²
težávnosten -tna -o prid. (á)
nanašajoč se na težavnost: sestaviti težavnostno lestvico; smučišča različnih težavnostnih stopenj
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa
SSKJ²
téžec -žca m (ẹ̑)
min. rudnina barijev sulfat; barit: uporaba težca v papirništvu
SSKJ²
têžek in težák têžka -o tudi -ó prid., téžji (é ȃ é)
1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel
// z izrazom količine izraža težo, ki se ugotavlja s tehtanjem: je petinsedemdeset kilogramov težek in stoosemdeset centimetrov visok / koliko je težek koliko tehta
2. ki je iz debelih, velikih sestavnih delov: težki čolni; težki tovornjaki vozijo po cesti; težke krojaške škarje; težko pohištvo / težki oblaki veliki, temni / težki portali masivni; težke črne kite debele / težka mehanizacija stroji z veliko zmogljivostjo, zlasti za opravljanje zemeljskih del
3. ki izraža, kaže telesni napor: težka hoja / težko dihanje, sopenje / težki koraki trdi, glasni; težki udarci na vrata
4. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost: težek poklic, študij, vzpon; odgovor na to vprašanje je težek; pred njim je bila težka bitka; težka naloga / piše v težkem jeziku zapletenem, nejasnem; težek nasprotnik težko premagljiv; težek učni načrt zelo zahteven; vinograd ima na težkem zemljišču zelo neugodnem za obdelavo; težka knjiga težko razumljiva / za težko delo ni sposoben fizično naporno; pred seboj ima težek dan zelo naporen
5. ki prinaša dosti težav, neprijetnosti: težka bolezen; težka kazen, novica; zadela ga je težka nesreča zelo huda / izvedeti težko resnico zelo neprijetno / težek poraz zelo velik, s hudimi posledicami; težka napaka, zabloda, zmota; težka obtožba / težka preteklost polna težav, trpljenja; težko umiranje; težko življenje / težka operacija zelo nevarna; težka poškodba
// ki zelo otežuje življenje, delo: postaviti komu težke pogoje; živeti v težkih razmerah / biti v težkem položaju
// ki povzroča pomisleke, omahovanje: težka izbira, odločitev / težka odpoved; to je bila zanj težka žrtev
6. ki prizadeva žalost, bolečino: težek spomin; smrt staršev je bila zanj težka izguba; težke misli; težka slutnja; težko slovo
// ki izraža, kaže žalost, bolečino: težek vzdih / težek pogled žalosten; strog
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: težka bolečina; težka bridkost srca; težka žalost
7. ki povzroča neprijetno telesno počutje: težek vonj, zadah; težek zrak
// nav. ekspr. zelo neprijeten, mučen: v prostoru je zavladal težek molk / imeti s kom težek pogovor; to je težka zadeva
8. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki; hud: biti pod težkim pritiskom; težka skrb, žalitev / težki notranji boji; težki davki visoki; težek naliv močen, hud; pasti v težko krizo; težka megla, tema gosta
9. ki ima določeno značilnost v visoki meri: težek bolnik, ranjenec / ekspr.: težek tat velik; težek kmet bogat, velik; težek milijonar / ekspr., z oslabljenim pomenom vreči stran težke milijone
10. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: težek parfum; težke cigarete; težka pijača
// težko prebavljiv: težka hrana / težka večerja
11. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se telesno ali duševno slabo počuti: bil je težek od skrbi; čutil se je težkega in bolnega / po kosilu je postal težek zelo zaspan / od vina je imel težko glavo neprijeten občutek v glavi
12. pog. siten, nadležen: kadar je pil, je postal težek; težka ženska
// ki se nerad prilagaja okolju, zahtevam; težaven: težek otrok / težek značaj
● pog. pri kupčiji je zaslužil težek denar dosti denarja; ekspr. govoril je s težkim glasom z nizkim, globokim; ekspr. težek kamen se mu je odvalil od srca rešil se je velike skrbi, nadloge; ekspr. težek križ si je naložil na rame sprejel je veliko skrb, odgovornost; ekspr. jé težki kruh rudarjev preživlja se s težkim rudarskim poklicem; pog. ta človek je težek milijone ima veliko milijonov; evfem. težek odgovor boš dajal pred Bogom v krščanskem okolju pred Bogom si zelo kriv; ekspr. za vse je plačal težek račun je moral dosti pretrpeti; ekspr. to je zadalo trgovini težek udarec jo je zelo prizadelo; narediti se težkega s sprostitvijo mišic otežiti komu dvig; težka atletika atletika, ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks; težka industrija industrija, ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn; ekspr. biti težke krvi miren, nerazburljiv, vztrajen; imeti težke noge težko hoditi; ekspr. varuj se ga, ima težko pest, roko močno udari; ekspr. s svojo odločitvijo mu je prizadel težko rano ga je zelo prizadel; ekspr. v roke so dobili težko ribo pomembnega nasprotnika; pomembnega člana kake organizacije, skupine; pri pisanju ima težko roko močno pritiska, okorno piše; ekspr. imeti težko sapo oteženo, težko dihati; pog. ima težke zveze zelo pomembne; veke so mu postale težke postal je zaspan; ekspr. dom je zapustil s težkim srcem nerad, z obžalovanjem; poln skrbi; ekspr. otroci mu delajo težko srce ga žalostijo; mu povzročajo skrbi; vsak začetek je težek
♦ agr. konj težke pasme pasme, ki se goji za prevažanje težkih tovorov; kokoš težke pasme pasme, ki se goji zlasti zaradi mesa; težka prst, zemlja prst, zemlja z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. težki beton beton, v katerem je barit; kem. težki vodik stabilni težki izotop vodika; težka voda voda, v kateri je težki vodik; les. težki les les z veliko gostoto; metal. težke kovine kovine z veliko gostoto; težka valjalna proga valjalna proga za valjanje kovinskih, navadno jeklenih blokov; obrt. težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči; težka obutev; pravn., do 1930 težka ječa; strojn. težko olje olje z vreliščem med 230 in 350 °C; šah. težka figura trdnjava ali dama; šport. težka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže nad 83 kg; teh. težki bencin bencin z višjo gostoto in vreliščem med 100 in 150 °C; voj. težki top top s kalibrom cevi nad 155 mm; težka artilerija artilerija s kalibrom cevi nad 155 mm; težka strojnica na podstavek, vozilo, letalo pritrjeno avtomatsko orožje za streljanje na večje cilje; mitraljez; težko orožje orožje večjega kalibra ali večje teže
    težkó 
    1. prislov od težek: kdor težko dela, mora imeti močno hrano; težko naložen voz / težko se je odločil, odpovedal
    ♦     metal. težko taljive kovine kovine, ki imajo tališče nad 1.500 °C
    2. izraža, da se kaj opravlja s trudom, naporom: bolnik težko diha, govori; zaradi utrujenosti težko hodi / težko sledi njegovim mislim; težko razumljiva knjiga / težko se je prebijal skozi življenje
    // izraža, da je kaj povezano z velikim prizadevanjem: težko ga je našel; težko ga je prepričal; težko je razločil, kaj piše / težko premaguje radovednost; težko skriva čustva / težko popravljiva škoda; težko prehodni kraji
    // izraža, da je za kaj potrebno dosti energije, kakega sredstva: težko gorljiva, topljiva snov / težko prebavljiva hrana
    3. izraža, da kdo za kaj nima ugodnih okoliščin, možnosti: težko so mu dali, ker sami nimajo; zaradi otrok gre težko od doma
    // izraža, da je malo možnosti, verjetnosti za uresničitev česa: s to krmo bo težko preredil toliko živine; to bo težko uganil / težko če ga bo našel; težko da bi kdo ostal živ
    // v členkovni rabi izraža pritrditev s pridržkom: bo avtomobil vzdržal? Težko (da) / ali ne bi bilo bolje molčati? Težko če ne
    4. izraža neprijetnost česa: težko vas prosim, vendar vas moram / v povedni rabi: težko je govoriti o tej kočljivi stvari; težko mi je sprejemati darila
    // izraža, da se kaj dela z odporom: težko ga poslušam, ko govori neumnosti; težko prenašam njegove žalitve
    5. v povedni rabi izraža neugodnost razmer, stanja: pri njih je težko, odkar je umrla mati; po vojni je bilo nekaj časa težko / težko je, ker noče več delati
    // izraža težavnost česa: težko je, če vsak dela po svoje; težko bo, če ga ne bodo pustili pri miru
    6. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža stanje bolečine, prizadetosti: ob slovesu mu je bilo težko; bilo mu je tako težko, da je jokal
    // v zvezi z za izraža obžalovanje: težko mi je zanjo, ker je dobro dekle; za mlade ljudi mi je težko / težko mi je za brati žalujem za njimi; pogrešam jih
    7. nav. ekspr. zelo, hudo: težko ga je prizadel; težko bolan, ranjen
    // silovito, močno: težko stopati; vrata so težko zaječala; ura je težko udarila glasno, zamolklo / težko pasti na tla z močnim udarcem
    ●     zaradi hitre hoje mu je bilo težko pri srcu je čutil tesnobo, bolečino pri srcu; ekspr. že nekaj časa me težko gleda tukaj ne vidi rad, da sem tukaj; besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; med vojno je bilo težko za živež ga ni bilo dovolj na razpolago; z bolnimi otroki je težko bolni otroci povzročajo težave
    têžki -a -o sam.:
    ne bi rad bral kaj težkega; nekaj mračnega, težkega je v njem; nič težkega ne sme jesti težko prebavljive hrane; ekspr. težka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; 
prim. težji
SSKJ²
téžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na težo: pri tehtanju postaviti blago v težni odnos z utežjo / težna enota; zastar. težne mere utežne mere
♦ fiz. težni pospešek pospešek, ki ga ima telo pri prostem padu; težno polje gravitacijsko polje
SSKJ²
težênje -a s (é)
glagolnik od težiti: teženje k popolnosti; teženje za ciljem / teženje vasi k mestu
● knjiž. čutiti v sebi nenavadno teženje željo, hrepenenje; knjiž. idejno teženje dobe usmerjenost, usmeritev; knjiž. razdruževalna teženja razdruževalne težnje
SSKJ²
težína -e ž (í)
knjiž. teža: težina tovora / težina snega / težina krivde, prestopka velikost
SSKJ²
težínski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. težen: težinska razvrstitev / težinska mera utežna mera
SSKJ²
težíšče -a s (í)
1. fiz. točka, v kateri se mora telo podpreti, da se teža uravnoteži: izračunati, ugotoviti težišče; vozilo ima težišče blizu tal / premakniti, prenesti težišče telesa naprej
2. s prilastkom območje, kjer je kako dogajanje najintenzivnejše: težišče delovanja se je premaknilo na Dolenjsko
// osrednji, najpomembnejši del: težišče leksikona je posvečeno besedni umetnosti; težišče festivala je na zabavni glasbi / publ. težišče gospodarjenja je na vzreji plemenske živine največji poudarek
♦ geom. težišče trikotnika presečišče treh premic, od katerih gre vsaka skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice
SSKJ²
težíščen -čna -o prid. (ȋ)
publ. osrednji, najpomembnejši: težiščna naloga nove stranke
♦ geom. težiščna os težiščnica
SSKJ²
težíščnica -e ž (ȋ)
fiz. premica, ki poteka skozi težišče: pri ukrivljenem predmetu je težiščnica lahko zunaj njega / narisati težiščnico
♦ geom. premica, ki gre skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice
SSKJ²
težíti -ím nedov., tudi téži (ī í)
1. s svojo težo povzročati komu težave pri gibanju, premikanju: nahrbtnik ga teži, zato hodi počasi; mokra obleka jih je težila
2. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: nekaj ga teži; teži ga občutek, da je odvisen od drugih; brezoseb. teži ga, da zaradi bolezni ne more nič delati / ekspr. ta spomin mu teži srce / z oslabljenim pomenom: žalost ga teži zelo je žalosten; skrbi ga težijo zelo je v skrbeh
3. pog. z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; nadlegovati, sitnariti: silila je vanj in mu težila; težiti s svojimi vprašanji
4. s predlogom biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču: okoliške vasi težijo k mestu; težiti proti pokrajinskemu središču
// biti usmerjen k čemu sploh: rastline težijo k svetlobi / težiti v različne idejne smeri
5. s predlogom prizadevati si doseči, uresničiti kaj: država teži k obnovitvi zgodovinskih mej; človek teži po spoznanju resnice; težiti za nedosegljivim
● ekspr. vest ga teži ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pog. kaj pa težiš sitnariš, si nadležen
    težèč -éča -e:
    po nedosegljivem težeč človek; k napredku težeče sile; nastala je težeča tišina
SSKJ²
téžji -a -e prid. (ẹ̑)
1. primernik od težek: ta plin je težji od zraka / za dva kilograma je težji od nje / misel na to mi je bila zmeraj težja
2. ki ima določeno značilnost v precejšnji meri: poskrbeti za težje bolnike; težji ranjenci
● ekspr. policisti so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca; ekspr. ta fant je težji primer ima precej neprijetne lastnosti
    téžje prisl.:
    vse težje shajajo; biti težje ranjen
    ●     za denar je vse težje vse težje ga je zaslužiti
    ♦     ped. težje vzgojljivi otrok otrok, ki povzroča v normalnem socialnem okolju težave pri vzgoji zaradi značajskih lastnosti ali slabih čustvenih izkušenj v zgodnjem otroštvu; sam.: nič težjega ne sme jesti težje prebavljive hrane
    ♦     ped. od lažjega k težjemu; 
prim. težek
SSKJ²
téžkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od težkati: težkanje košar / težkanje letine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
téžkati -am nedov. (ẹ̑)
1. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo: predevali so sadeže iz rok v roke in jih težkali; težkati snope / težkati v roki
2. ekspr. tehtati, ocenjevati: težkati možnosti / težka kandidate in jih primerja med seboj; dolgo ga je težkal, preden mu je rekel / govoril je počasi, kot da težka vsako besedo
SSKJ²
težko... ali têžko... prvi del zloženk (ē)
nanašajoč se na težek: težkoatlet, težkoindustrijski, težkoklas, težkonog
SSKJ²
têžkoatlét -a m (ē-ẹ̑)
športnik, ki se ukvarja s težko atletiko: določiti vaje za težkoatlete; atleti in težkoatleti / kategorija težkoatletov skupina v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo
SSKJ²
têžkoatlétski -a -o prid. (ē-ẹ̑)
nanašajoč se na težkoatlete ali težko atletiko: težkoatletski klub / težkoatletski strokovnjak
SSKJ²
težkôča tudi težkóča -e ž (ó; ọ́)
knjiž. težava: zdravilo blaži različne težkoče; težkoče pri požiranju / vse težkoče so pozabljene
SSKJ²
têžkoindustríjski -a -o prid. (ē-ȋ)
nanašajoč se na težko industrijo: težkoindustrijsko središče / težkoindustrijski izdelki
SSKJ²
težkokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
knjiž. miren, nerazburljiv, vztrajen: težkokrven človek; biti, postati težkokrven
● knjiž. težkokrvna otožnost melanholija
♦ psih. težkokrvni temperament temperament, za katerega so značilne počasnost, neživahnost, nagnjenost k otožnosti, potrtosti
SSKJ²
têžkometálec -lca m (ȇ-ȃ)
(težko)metalski glasbenik: koncert težkometalcev
SSKJ²
têžkometálen -lna -o prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na (težki) metal: težkometalni koncert; težkometalni zvezdnik; ljubitelji težkometalnih zvokov; težkometalna glasba; težkometalna skupina, zasedba / težkometalna balada
SSKJ²
têžkometálski -a -o prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na (težki) metal: težkometalski zvoki; težkometalska skupina, zasedba / težkometalska balada
SSKJ²
težkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. okoren, počasen: težkonoge race; težkonoga ženska
SSKJ²
têžkooborožênec -nca m (ē-é)
pri starih Grkih in Rimljanih težko oborožen vojak pešec: težkooboroženci in lahkooboroženci
SSKJ²
têžkost in težkóst -i ž (é; ọ̑)
lastnost, značilnost težkega: težkost bremena / težkost študija / ugotoviti težkost poškodbe / težkost in lahkost
SSKJ²
têžkotekočínski -a -o prid. (ē-ȋ)
metal. pri katerem se uporablja za ločevanje koristnih sestavin zmesi tekočina z ustrezno gostoto: težkotekočinski postopek; težkotekočinska separacija
SSKJ²
težkovôden -dna -o prid. (ó)
fiz., navadno v zvezi težkovodni reaktor reaktor, pri katerem se kot moderator uporablja težka voda: značilnosti težkovodnega reaktorja
SSKJ²
téžnja -e ž (ẹ́)
prizadevanje za dosego, uresničitev česa: pri njem prevladuje težnja po uspehu; nasprotovati centralističnim težnjam; povezovalne, raznarodovalne težnje; težnja k usklajenosti izraza in vsebine; v delu je vidna težnja, da bi bil problem jasno prikazan
// publ. želja, hotenje: težnje svobodoljubnih narodov so se izpolnile, uresničile; težnje po novih doživetjih / imeti, izražati, kazati težnjo po čem želeti, hoteti kaj
● zastar. reševanje gospodarskih teženj težav; publ. ugotavljati težnje razvoja usmerjenost, usmeritev; publ. proizvodnja kaže težnjo upadanja upada
SSKJ²
téžnost -i ž (ẹ́)
fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase: rakete premagajo zemeljsko težnost; naprave za merjenje težnosti; zakon o težnosti
SSKJ²
téžnosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na težnost: težnostna sila / težnostni pospešek težni pospešek; težnostno polje polje, v katerem deluje težnost
♦ grad. težnostna pregrada pregrada, ki se upira prevrnitvi z lastno težo; teh. težnostna žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže
SSKJ²
tfèj tudi tfêj medm. (ȅ; ȇ)
izraža zoprnost, gnus: tfej, pa taka hrana / zakaj se mu prilizujejo, tfej; tfej, tfej, grdoba; tfej ga bodi, kako preklinja
SSKJ²
théta -e tudi -- ž (ẹ̑)
osma črka grške abecede: napisati theto [ϑ]
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
Thomasov -a -o [tómasov-] prid. (ọ̑)
v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
SSKJ²
thriller gl. triler2
grozljivka
SSKJ²
tí têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ)
1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem tudi jaz; ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj; ona ga bolje pozna kot ti; če ti rečeš, bo že držalo; še ti tega ne bi zmogel; kriv si ti in nihče drug; kaj si to ti, prijatelj; on zna govoriti, ti pa ne; kaj pa ti tam, boš prišel / ekspr. jutri grem na tekmo. Ti in tvoje tekme izraža zavračanje / pog., iron. česa vsega ti ne veš / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ti in jaz bova šla po drva; ti neumnež, si ji verjel; ekspr. ubožica ti, ki si vedno sama
b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče samo tebe, ampak vseh nas; tebi gotovo ni lahko, a razumi tudi druge; ekspr. nikogar nisem hotel žaliti, najmanj pa tebe / njena usoda ti je verjetno znana; te bomo že našli; praviš, da te to ne zanima; ekspr. ti bom že dal
c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez tebe ne gremo nikamor; dobil sem pismo od tebe; k tebi ne bo prišla; jutri se bomo oglasili pri tebi; s teboj bi se moral pogovoriti / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljali so čezte; nate je pozabila; odejo bomo dali podte; tudi pote bodo prišli; zelo se je zavzemal zate; ekspr. to bi bilo nekaj zate
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: tebe ne bo doma; pa te menda ni strah; jaz moram to storiti, s teboj je drugače; to se ti je samo zdelo / knjiž. govoriti ti je o novostih govoriti moraš
2. ekspr. izraža nedoločeno, katerokoli osebo: samo prepirajo se in kričijo. Ti jih pa razumi; kar zasluži, zapije. Ti pa živi ali umri; tam ti dajo jesti in piti; pog. blešči se, da ti vid jemlje; križ je, če te nihče ne jemlje zares
3. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime ti je Urška, ali ne; hči ti bo zbolela; roke se ti tresejo; pog. a to ti je mož
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: on ti pa gre in vse pove sosedom; glej ga, ob kakšni uri ti pride; on pa ti sili v človeka
5. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti revček mali, spet se je polulal; o ti nevednež, kaj sem storil; o ti nadloga, ti, spet ga je polomil; to pa ni res, ti lažnivec / kot vzklik ti vrag ti, vse gre narobe
6. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki poudarja veliko mero, stopnjo povedanega: to ti je dekle; to ti je bil razgled; kako ti to tipka; kaj vse ti zna
● ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; ekspr. obrne se in odide meni nič, tebi nič ne da bi kaj rekel, brez pozdrava; ekspr. službo bo kmalu pustil, povem ti izraža trdno prepričanost; ekspr. tega ti ne pozabim ne bom pozabil, kar si storil (zame); ekspr. ne jezi me, ti rečem izraža opozorilo, svarilo; to je grdo od tebe, če mu ne pomagaš izraža neprimernost tega, kar izraža odvisni stavek; ekspr. na tebi je, kako bo vsa stvar potekala od tebe je odvisno; pog. dobimo se pri tebi v tvojem stanovanju; ekspr. zaleže za dva tebe za dva taka, kakor si ti; ni vedela, ali bi ji rekla ti ali vi jo tikala ali vikala; pog. biti na ti s kom tikati se s kom; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; prim. vi, vidva
SSKJ²
tiamín -a m (ȋ)
farm. vitamin B1: pomanjkanje tiamina povzroča bolezen beriberi
SSKJ²
tiára -e ž (ȃ)
1. rel., nekdaj slovesno papeževo pokrivalo v obliki treh kron s simbolom zemeljske krogle in križem na vrhu: položiti papežu tiaro na glavo
2. v stari Perziji pokrivalo v obliki prisekanega stožca: polstena tiara; z zlatom izvezena tiara
SSKJ²
tíbet -a m (ȋ)
tekst. tkanina iz kakovostne volnene česanke, navadno v keprovi vezavi: obleka iz črnega tibeta
SSKJ²
tibetánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Tibetance ali Tibet: tibetanski pastir / tibetanski jezik
♦ zool. tibetanski vol dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu; jak
SSKJ²
tíbetast -a -o prid. (ȋ)
tekst. ki je iz tibeta: tibetasto krilo
SSKJ²
tíbija -e ž (í)
anat. kost na notranji strani goleni; golenica: tibija in fibula
SSKJ²
tíbó medm. (ȋ-ọ̑)
klic konju naprej v desno!: prijel je za vajeti in pognal: tibo
SSKJ²
tíca -e ž (í)
1. star. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem; ptica: tica frfota v kletki; žvrgolenje tice
2. ekspr. lahkoživa, malopridna ženska: v mladosti je bila prava tica; take tice bodo zaprli
// navadno v povedni rabi iznajdljiva, prebrisana ženska: ona je tica, zmeraj se znajde; ti si pa tica, da si jih ugnala
SSKJ²
tìč tíča m (ȉ í)
1. pog. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem; ptič: tiči žvrgolijo; ujeti tiča; petje tičev; poje kot tič lepo; živi kot tič svobodno, brezskrbno
2. ekspr. lahkoživ, malopriden človek: ljudje takih tičev ne marajo; za tiče te vrste je sodišče; s tistimi tiči se ne boš družil / on je čuden tič človek; vseh sort tiči so med nami ljudje
// navadno v povedni rabi iznajdljiv, prebrisan človek: starejši so bili drugačni tiči kot mi; on je tič, da malo takih; ti si mi pa tič / tič je, da je toliko naredil sposoben, podjeten; res je tič, da si upa pogumen; kljub starosti je še tič dosti zmore
3. evfem. moški spolni ud: odpel je hlače in pokazal tiča
● pog., ekspr. je nočni tič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje; pog. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; pog. kar tako živi z neko žensko, pa ni ne tič ne miš ne poročen ne samski; nar. pol tič(a) pol miš(a) netopir; pog. iste sorte tiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
SSKJ²
tičánje -a s (ȃ)
glagolnik od tičati: nezdravo tičanje v sobi / tičanje v knjigah
SSKJ²
tičáti -ím nedov. (á í)
1. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje zataknjen, zapičen, obdan od česa: ključ tiči v ključavnici; v zidu tičijo krogle; bodica mu je tičala v prstu / tičal je do pasu v snegu / med cvetjem je tičal bel listek
// biti, nahajati se kje negibno sedeč, čepeč: maček tiči za dimnikom; mladič je tičal na samičinem hrbtu; v grmu je tičal zajec; ves čas tiči skrit v kotu
// ekspr. biti, nahajati se kje sploh: med njima je tičala ograja; ob boku mu je tičal meč visel / v dolini je tičala koča stala; pod hribom tiči vas leži
2. ekspr., v zvezi z v biti obut, oblečen v kaj: tičati v preozkih hlačah / nogi sta ji tičali v copatah / ranjenec je tičal v povojih
3. ekspr., s prislovnim določilom zadrževati se, muditi se: kar naprej tiči v gozdu; vedno tiči doma; oglasi se, kje pa tičiš / več let je tičal v zaporu bil zaprt
4. ekspr. biti2, obstajati1: treba je ugotoviti, kje tiči vzrok za tako stanje; v teh besedah tiči nekaj žalostnega te besede vsebujejo; v pogledih je tičala nevoščljivost se je izražala, kazala / za to ponudbo nekaj tiči nastala je iz določenega namena
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža, da kdo opravlja to, kar določa samostalnik: ves tiči v delu, opravkih; zmeraj tiči v računih / rad tiči v knjigah bere, študira
// s povedkovim določilom izraža stanje, položaj, kot ga določa samostalnik: tiči v dolgovih; tiči v predsodkih ima jih / tiči v revščini, zaostalosti / še vedno tičijo v fevdalizmu imajo take razmere kot v fevdalizmu
● ekspr. ne prodajaj kože, dokler medved še v brlogu tiči ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; ekspr. do kolen tičati v blatu biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. srce mu je tičalo v grlu zaradi močnega bitja srca ob razburjenju je imel neprijeten občutek v grlu; ekspr. srce mu tiči v hlačah boji se, nima poguma; ekspr. strah mu tiči v kosteh zelo se boji; ekspr. tiči v pasti je v položaju, ko se bo težko rešil; ekspr. vedno tičita skupaj se družita; ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; preg. kdor doma tiči, se malo nauči izkušnje, znanje se pridobivajo v stikih z drugimi ljudmi
    tičèč -éča -e:
    v škornjih tičeče noge; pod košatimi obrvmi tičeče oči
SSKJ²
tíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od tič: tički skakljajo po vejah; gnezdo s tički; živi kot tiček na veji svobodno, brezskrbno / tiček je prisluškoval; pregledovali so jih, če se ne skriva med njimi kakšen tiček / kot nagovor čakaj me, tiček, ti bom že pokazal / v mladosti je bil pravi tiček je rad dvoril dekletom
2. pog. otroška piščalka v obliki ptička: če boš priden, ti bom kupil tička; piskati na tička
3. otr. moški spolni ud: prijel je tička in lulal; zapni si hlače in skrij tička
SSKJ²
tíčica -e ž (ȋ; drugi pomen tudi í)
1. manjšalnica od tica: bilo je vse zeleno in tičice so pele / tičico so odkrili in zaprli; bila je prava tičica, nihče ji ni bil kos
2. etn. obredno pecivo za božične praznike v obliki ptice, znano na Dolenjskem: peči tičice; okrasiti poprtnik s tičicami
SSKJ²
tíčji -a -e prid. (ȋ)
pog. ptičji: tičje noge; tičje gnezdo; tičje petje / tičja glava majhna, ozka glava z izrazitim, koničastim nosom
● nar. tičji lim evropsko ohmelje; pog. samo tičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo
♦ les. tičji javor furnir iz javorovega lesa z vzorcem, podobnim ptičjim očem ali ikram
SSKJ²
tíčka -e ž (ȋ; tretji pomen tudi í)
1. ekspr. manjšalnica od tica: tičke prepevajo; ranjena tička; bila je drobna kot tička / varuj se te tičke, še okradla te bo / ona je tička, ga bo že zmešala
2. ekspr. mlada, ljubka ženska: bo že našel kakšno tičko zase
3. etn. obredno pecivo za božične praznike v obliki ptice, znano na Dolenjskem: peči tičke
SSKJ²
tíčko -a m (ȋ)
ekspr. iznajdljiv, prebrisan človek: bil je tičko, nobeni se ni dal ujeti / ti si mi tičko
SSKJ²
tičmìš -íša m (ȉ í)
nar. netopir: neslišno preletavanje tičmišev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tíčnica -e ž (ȋ)
pog. ptičnica: kupiti tičnico s kanarčkom / ujeti ptiča v tičnico
SSKJ²
tíčnik -a m (ȋ)
zastar. ptičnica: izpustiti ptiča iz tičnika; kovinski tičnik
SSKJ²
tidrêja medm. (ē)
izraža veselje, razigranost: moja ljubica je lepa kot rožica. Tidreja, tidreja
SSKJ²
tíflopedagóg -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za tiflopedagogiko: tiflopedagog in surdopedagog
SSKJ²
tíflopedagógika -e ž (ȋ-ọ́)
specialna pedagogika za zelo slabovidne in slepe: tiflopedagogika in surdopedagogika
SSKJ²
tifózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. tifusen: tifozni vojaki / tifozna vročica
SSKJ²
tífus -a m (ȋ)
bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, med. trebušni tifus1: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus
♦ med. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši; pegavica
SSKJ²
tífusar -ja m (ȋ)
pog. tifusni bolnik: skrbeti za tifusarje; rešitev ranjencev in tifusarjev
SSKJ²
tífusen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija
♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne
SSKJ²
tífusnik -a m (ȋ)
knjiž. tifusni bolnik: zdraviti tifusnike
SSKJ²
tíger -gra m (í)
1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško
♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis
2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec
3. ekspr. tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre
4. med drugo svetovno vojno velik, dobro oklepljen nemški tank z zelo močnim daljnostrelnim topom: nemška vojska je tigre prvič množično uporabila julija 1943 pri Kursku / napadati s tanki tiger
SSKJ²
tígra -e ž (ȋ) zastar.
1. tigrica: tigra napade; tigra z mladiči
2. svetlo rjava krava s temnimi progami: liska in tigra
SSKJ²
tígrast -a -o prid. (í)
ki ima podobne proge kot tiger: tigrast maček
♦ vrtn. tigrasta lilija lilija z oranžno rdečimi cveti s temno škrlatnimi pikami, Lilium tigrinum
SSKJ²
tígrček -čka m (ȋ)
manjšalnica od tiger: tigrčki se igrajo; tigrica in tigrčki
● ljubk. imeti črne mucke in tigrčke tigraste mucke
SSKJ²
tígrica -e ž (ī)
1. samica tigra: ujeti tigrico; razdražena tigrica; tigrica z mladiči; borila se je kot tigrica junaško
2. ekspr. drzna, napadalna ženska: mlade tigrice so se moški skoraj bali
SSKJ²
tígrič -a m (ȋ)
tigrček: igranje tigričev
SSKJ²
tígrov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na tigre: tigrovi kremplji; tigrova koža
♦ min. tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem
SSKJ²
tígrovec -vca m (í)
med obema vojnama član tajne protifašistične organizacije TIGR na Primorskem: tigrovci in pripadniki tajnih mladinskih skupin
SSKJ²
tígrovski1 -a -o prid. (í)
tak kot pri tigru: bližati se s tigrovskimi koraki; človek s tigrovskimi zenicami / zastar. tigrovska koža tigrova
SSKJ²
tígrovski2 -a -o prid. (í)
nanašajoč se na tigrovce ali na organizacijo TIGR: tigrovska akcija / tigrovski aktivisti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tígrski -a -o prid. (í)
tak kot pri tigru: tigrski skok; tigrska krvoločnost / zastar. tigrska koža tigrova / ekspr. tigrski človek drzen, napadalen
SSKJ²
tíh -a -o prid., tíšji (ȋ í)
1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki
2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter
3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna
// ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril
4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč
5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja
6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje
7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe
8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor
9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem
10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo
    tího prisl.:
    tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja
    ●     ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo
    ♦     glasb. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo
    tíhi -a -o sam.:
    na tiho stopati; ekspr. na tihem pisati pesmi; po tihem jokati
SSKJ²
tíhcen -a -o [tihcən] prid. (ȋ)
ekspr. zelo tih: tihcen glas / otroka sta bila tihcena kot dve miški
    tíhceno prisl.:
    tihceno govoriti, jokati
SSKJ²
tihôča -e ž (ó)
knjiž. tišina: nastala je tihoča
SSKJ²
tiholástvo -a s (ȃ)
knjiž. neodkritost, potuhnjenost: bali so se njegovega tiholastva
SSKJ²
tiholázec -zca m (ȃ) knjiž., ekspr.
1. tiho hodeč človek: tiholazec se mu je približal na dva metra / za njim so poslali tiholazca
2. neodkrit, potuhnjen človek: bati se tiholazcev; spletkarski tiholazec
SSKJ²
tiholázen -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr.
1. tiho hodeč: tiholazen zasledovalec; volk je tiholazna žival
2. neodkrit, potuhnjen: tiholazen in častihlepen spletkar / govoriti s tiholaznim glasom
    tiholázno prisl.:
    tiholazno je prišla odpret
SSKJ²
tiholáziti -im nedov. (á ȃ) knjiž., ekspr.
1. tiho hoditi: tiholazil je kot tat, da je ne bi prebudil
2. neodkrito, potuhnjeno se vesti ali govoriti: tiholazil je, da bi se ji prikupil; pred nami ti ni treba tiholaziti
SSKJ²
tiholázka -e ž (ȃ)
knjiž. neodkrita, potuhnjena ženska: kako naj zaupamo taki tiholazki
SSKJ²
tiholáznik -a m (ȃ)
knjiž. neodkrit, potuhnjen človek: zmeraj je bil tiholaznik
SSKJ²
tíhoma prisl. (ȋ)
knjiž. tiho, na tiho: tihoma odpreti, se približati / tihoma kaj odobravati
SSKJ²
tihomôrski -a -o prid. (ó)
knjiž. tihooceanski: tihomorski otoki; tihomorska obala
SSKJ²
tihooceánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Tihi ocean: tihooceanski otoki; tihooceanska obala / tihooceanska ljudstva
SSKJ²
tíhost -i ž (í)
lastnost, značilnost tihega: tihost avtomobila / tihost ulic / popolna tihost tišina
SSKJ²
tíhót medm. (ȋ-ọ̑)
klic konju naprej v desno!: vpregel je konja, prijel za vajeti in pognal: tihot
SSKJ²
tihôta -e ž (ó)
knjiž. tišina: povsod je bila tihota; nastala je tihota; tihoto je prekinilo streljanje; v tihoto se je oglasil zvon; nočna tihota; popolna, velika tihota; tihota poletnega jutra / spregovoril je sredi največje tihote
● star. tihota na morju brezvetrje
SSKJ²
tihotápec -pca m (ȃ)
kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: izslediti tihotapce; tihotapec orožja; tihotapec z mamili; zbirališče tihotapcev
SSKJ²
tihotápen -pna -o prid. (ȃ)
knjiž. skriven, neopazen: tihotapen zasledovalec
    tihotápno prisl.:
    za njim se je tihotapno plazil maček
SSKJ²
tihotápiti -im nedov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati
a) čez državno mejo: zaprli so ga, ker je tihotapil; tihotapiti mamila, orožje / tihotapiti iz tujine; tihotapiti blago čez mejo
b) kam sploh: tihotapiti orožje upornikom; tihotapiti pisma v zapor
    tihotápiti se ekspr.
    skrivaj, neopazno iti: počasi se je tihotapil iz sobe; tihotapiti se k vratom, na podstrešje; tihotapiti se po stopnicah; tihotapil se jim je za hrbet
    // neopazno prihajati: sončna svetloba se v ozkih curkih tihotapi skozi špranje; v sobo se tihotapi vonj po hrani / vanj se tihotapi strah
    tihotápljen -a -o:
    tihotapljeni diamanti; prodajalci tihotapljenega blaga
SSKJ²
tihotápka -e ž (ȃ)
ženska, ki skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: kaznovati, odkriti tihotapko; tihotapka cigaret
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tihotápljenje -a s (á)
glagolnik od tihotapiti: tihotapljenje računalnikov / tihotapljenje čez mejo / tihotapljenje pisem v zapor
SSKJ²
tihotápski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na tihotapce ali tihotapljenje: mednarodna tihotapska mreža; tihotapske poti / tihotapska ladja; tihotapska trgovina / tihotapsko blago
2. ekspr. skriven, neopazen: tihotapska kretnja
    tihotápsko prisl.:
    tihotapsko se mu je priplazil za hrbet; tihotapsko smukniti iz sobe; tihotapsko spravljati mamila čez mejo
SSKJ²
tihotápstvo -a s (ȃ)
dejavnost tihotapcev: preprečevati tihotapstvo; ukvarjati se s tihotapstvom / biti kaznovan zaradi tihotapstva tihotapljenja
SSKJ²
tihôten -tna -o prid.(ó)
precej tih: tihoten šepet / tihotna cesta; tihotno mesto / tihotna noč / tihotna misel
    tihôtno prisl.:
    tihotno stopati / v povedni rabi povsod je čudno tihotno
SSKJ²
tihôtiti -im nedov. (ō ȏ)
knjiž. tišati: tihotiti glas, jok
SSKJ²
tihôtnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost tihotnega: tihotnost sobe / popolna tihotnost
SSKJ²
tihožíten -tna -o prid. (ī)
nanašajoč se na tihožitje: tihožitna kompozicija
● knjiž. tihožitno razpoloženje v pesmi razpoloženje, ki odraža mir, ubranost v naravi
SSKJ²
tihožítje -a s (ī)
um. slika, na kateri so upodobljeni v simbolično ali estetsko kompozicijo razporejeni negibni predmeti, živali, rastline: slikati tihožitja; cvetlično, lovsko tihožitje; razstava tihožitij
SSKJ²
tík1 -a m (ȋ)
tropsko drevo ali plemenit rumenkasto rjav les tega drevesa: pohištvo iz tika
SSKJ²
tík2 -a m (ȋ)
kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov: tik kapljice
SSKJ²
tík3 -a m (ȋ)
med. nehoteno, ponavljajoče se trzanje navadno obraznih mišic: ugotavljati vzroke tika / obrazni tik; tik prepone
SSKJ²
tík4 prisl. (ȋ) v zvezi s prislovnim določilom
1. izraža neposredno bližino: hišo so zgradili tik ob morju; izbrala sta mizo tik pri vratih; hoditi, peljati tik za kom; pošta je tik za oglom; tik zraven so imeli trgovino / ekspr. slediti komu tik za petami
2. izraža zelo majhno časovno oddaljenost: pogajanja so prekinili tik pred koncem; vrnila se je tik pred nočjo; tik preden je odšel, je še telefoniral
● pog. vse ima tik pred nosom zelo blizu (stanovanja); pog. biti tik pred zdajci neposredno pred odločitvijo, začetkom; pog. tega ne delajte tik pred zdajci v zadnjem trenutku
SSKJ²
tik5 predl., z rodilnikom
za izražanje neposredne bližine: tik gozda je sprehajalna pot; usedla se je tik njega; stati tik okna, vrat; utaborili so se tik reke
SSKJ²
tík6 medm. (ȋ)
posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: tik, tik, tik, je udarjal metronom; prim. tiktak3
SSKJ²
tìk7 medm. (ȉ)
posnema kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov: tik, tik, tik, udarjajo dežne kapljice ob šipo / srce bije tik, tik, tik
SSKJ²
tíkanje1 -a s (ī)
glagolnik od tikati1: sprijateljila sta se in prešla na tikanje
SSKJ²
tíkanje2 -a s (ȋ)
glagolnik od tikati2: poslušati tikanje brzojava / tikanje ure
SSKJ²
tíkatáka in tíka táka medm. (ī-ā)
posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: ura se oglaša: tikataka, tikataka
SSKJ²
tikatákati -am nedov. (ā)
dajati glas tikataka: budilka tikataka
SSKJ²
tíkati1 -am nedov. (ī)
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine: bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tíkati2 -am nedov. (ȋ)
dajati glas tik: brzojav tika / knjiž. v kotu tika stara ura tiktaka
SSKJ²
tíkati3 tíčem nedov. (ȋ) star.
1. pripadati: prinesem vam, kar vam tiče; polovica premoženja je tikala bratu
2. spadati: to ne tiče sem; prinesli so kosilo z vsem, kar tiče zraven
SSKJ²
tíkati se tíčem se tudi tíkam se nedov. (ȋ)
biti v zvezi, povezanosti s čim: ta problem se mene ne tiče; odločijo naj tisti, ki se jih stvar najbolj tiče
// z rodilnikom, v zvezi kar se tiče izraža omejitev trditve na predmet: kar se mene tiče, je vse urejeno; kar se pisanja tiče, sem zelo len; kar se stroškov tiče, jih bomo že zmogli
● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; ekspr. nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev
    tíkati nar. zahodno
    dotikati se: prosim, ne tikaj tega; tikati z roko
    tičóč se -a -e:
    vprašanja, tičoča se varstva narave
SSKJ²
tíkniti -em dov. (í ȋ)
dati glas tik: ura je še nekajkrat tiknila, nato se je ustavila
SSKJ²
tíkoma1 prisl. (ȋ)
star., v zvezi s prislovnim določilom tik4: vozila sta tikoma drug za drugim; stol je primaknil tikoma k postelji / prišli so tikoma pred odhodom
SSKJ²
tíkoma2 predl. (ȋ)
star., z rodilnikom tik5: stopil je tikoma njega in mu grozil; tikoma zida raste grm / bila je tik tikoma njega
SSKJ²
tíkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tik1: tikovi gozdovi; tikov les / tikova omara
SSKJ²
tikovína -e ž (í)
tikov les: trgovati s tikovino; pohištvo iz tikovine
SSKJ²
tíkpovôjen -jna -o prid. (ȋ-ō)
knjiž. nanašajoč se na čas tik po vojni: tikpovojne razmere / tikpovojni čas
// nanašajoč se na čas tik po drugi svetovni vojni: značilnosti tikpovojnega slovenskega pesništva
SSKJ²
tikták1 -a m (ā)
enakomerno se ponavljajoč šibek glas pri premikih urnega mehanizma: tiktaki ure
// tiktakanje: motil ga je preglasen tiktak budilke
SSKJ²
tíkták2 prisl. (ȋ-á)
nar. zahodno zelo hitro, takoj: tiktak bomo nazaj; knjiga je bila tiktak prodana
SSKJ²
tíkták3 medm., piše se narazen (ȋ-á)
posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: vse je tiho, slišati je le uro: tik tak, tik tak; prim. tak4, tik6
SSKJ²
tiktákanje -a s (ā)
glagolnik od tiktakati: tiktakanje ure ga je uspavalo / tiktakanje metronoma
SSKJ²
tiktákati -am nedov. (ā)
dajati glas tiktak: budilka tiktaka; na steni tiktaka stara ura; enakomerno, tiho tiktakati / sprožil je metronom, da je začel tiktakati / pokvarjena ura že spet tiktaka gre / ekspr. srce mu močno tiktaka bije, utripa
    tiktakajóč -a -e:
    tiktakajoč peklenski stroj
SSKJ²
tíkva -e ž (ȋ) nar. vzhodno
1. buča: saditi tikve / jesti tikve; zrela tikva
2. glava: udariti koga po tikvi / imeti prazno, trdo tikvo
SSKJ²
tikvínje -a s (ȋ)
nar. vzhodno stebla, listi buče: zaplesti se v tikvinje na njivi
SSKJ²
tíl -a m (ȋ)
tanka, mrežasta tkanina iz bombaža ali kemičnih vlaken: til za zavese; večerna obleka iz tila
SSKJ²
tílast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz tila: tilasta tančica; tilaste zavese
SSKJ²
tilbury in tílberi -ja [prva oblika tílberi] m (ȋ)
nekdaj lahka kočija na dveh kolesih, navadno s streho, ki se da zložiti nazaj: voziti se v tilburyju
SSKJ²
tílda -e ž (ȋ)
tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku: v besedi señor je nad n tilda
♦ jezikosl. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju, vijuga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tílničen -čna -o [tudi tiu̯ničən] prid. (ȋ)
nanašajoč se na tilnik: tilnične mišice; tilnična peresa čaplje / tilnične bolečine
SSKJ²
tílnik -a [tudi tiu̯nik] m (ȋ)
zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik
● ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
SSKJ²
tílniški -a -o [tudi tiu̯niški] prid. (ȋ)
tilničen: tilniške mišice
SSKJ²
tím -a m (ȋ) knjiž.
1. skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, delovna skupina: izbrati tim za določeno nalogo; uspešen, velik tim; člani tima / strokovni, zdravniški tim / delati v timu
2. skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri; moštvo1: kateri tim je zmagal; sestaviti tim; trener tima / košarkarski, odbojkarski tim
SSKJ²
timbilding gl. teambuilding
SSKJ²
timbre -a [têmbər] m (ē)
knjiž. barva: spoznati glas po žametnem timbru / pesniška zbirka ima slovenski timbre izrazite slovenske poteze, značilnosti
♦ glasb. lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; barva tona
SSKJ²
time-out tudi time out -a [tájm-áu̯t] m (ȃ-ȃ)
prekinitev opravljanja kake dejavnosti, posebej v napetih situacijah: pogajalci so si po dveh urah razprave vzeli enourni time-out
// šport., pri košarki, odbojki krajša prekinitev igre na zahtevo trenerja, kapetana moštva, minuta odmora: zahtevati time-out; trener se med time-outom posvetuje z igralci
SSKJ²
timer -ja [tájmer] m (á)
elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo; časovnik: timer za prižiganje luči in snemanje; timer za vlaženje zemlje; robotski sesalnik z vgrajenim timerjem za samodejno sesanje
SSKJ²
tímijan -a m (ȋ)
vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan
♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica
SSKJ²
tímijanov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na timijan: timijanov vonj / timijanov čaj
SSKJ²
timing gl. tajming
SSKJ²
tímpan -a m (ȋ)
nav. mn., glasb. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo; pavka: udarjati na timpane; skladba za godalni orkester in timpane
SSKJ²
timpaníst -a m (ȋ)
glasb. pavkist: timpanist v orkestru
SSKJ²
tímpanon -a m (ȋ) um.
1. trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča: arhitrav in timpanon
2. ploskev med preklado in lokom nad portalom, nadvratno čelo: timpanon gotskega portala; timpanon z reliefi
SSKJ²
tímski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tim: timsko vodenje / timske raziskave; timsko delo / timski igralci
SSKJ²
tímskost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost timskega: timskost dela / šport zahteva timskost
SSKJ²
tín1 -a m (ȋ)
grad. pomol iz hišnega zidu, na vseh straneh obzidan; izzidek: tridelno okno v tinu
SSKJ²
tín2 medm. (ȋ)
posnema glas zvončka, zvonjenje: tin, tin, tin, pozvanjajo zvončki
SSKJ²
tínêjdžer in teenager -ja [tínêjdžer] m (ȋ-ȇ)
publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let star fant; najstnik: zabave tinejdžerjev; oblačila za tinejdžerje
SSKJ²
tínêjdžerski in teenagerski -a -o [tínêjdžerski] prid. (ȋ-ȇ)
nanašajoč se na najstnike; najstniški: tinejdžerska skupina / tinejdžersko vedenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tíngeltángel -gla [tingəltangəl] m (ī-á) ekspr.
1. zvonjenje, pozvanjanje: v daljavi je bilo slišati tingeltangel
2. lahkotna glasba: kdo bo poslušal ta tingeltangel
3. lahkotna, preprosta predstava: jeziti se na tiste, ki so uprizorili ta tingeltangel / hoditi v tingeltangel zabaviščni lokal s takimi predstavami
4. živahno, hrupno dogajanje: opazovati velesejemski tingeltangel
SSKJ²
tingírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. barvati: tingirati les / tingirati kipec z zlatom zlatiti
    tingíran -a -o:
    rdečkasto tingirana rudnina
SSKJ²
tínjati -am nedov. (ī)
zastar. tleti: ogenj komaj še tinja / v srcu ji tinja sovraštvo
SSKJ²
tìnk in tínk medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas pri udarcu po steklu, zvonjenju: tink, tink, tonk, je bilo slišati kravje zvonce; tink, tink, so zazvenele šipe
SSKJ²
tínkati -am nedov. (ȋ)
dajati glas tink: v daljavi tinka zvon
SSKJ²
tínka tónka medm. (ȋ, ọ̑)
posnema glasove pri udarjanju: tinka tonka, tinka tonka, kujejo kovači
SSKJ²
tinktúra -e ž (ȗ)
farm. alkoholna raztopina zdravilnih snovi: pripraviti tinkturo; mazati se s tinkturo / jodova, opijeva tinktura
♦ kem. lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa
SSKJ²
tínta -e ž (ȋ)
pog. črnilo: tinta obledi; izdelovati tinto; pisati, umazati se s tinto; črn kot tinta / modra, rdeča, zelena tinta; nevidna tinta nevidno črnilo; suha tinta kemično črnilo
● ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni
SSKJ²
tíntar -ja m (ȋ)
slabš. pisarniški delavec, pisar: vesten tintar
SSKJ²
tíntast -a -o prid. (ȋ)
pog. podoben črnilu: tintasto vino / tintasta barva
SSKJ²
tínten -tna -o prid. (ȋ)
pog. črnilen: tintni madeži
● tintni svinčnik svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve
SSKJ²
tíntnica -e ž (ȋ)
bot. užitna lističasta goba z belim, črnim valjastim ali zvonastim klobukom, Coprinus: nabirati tintnice / velika tintnica
SSKJ²
tíntnik -a m (ȋ)
pog. črnilnik: napolniti tintnik; kovinski tintnik / pomakati pero v tintnik
SSKJ²
tintomàz in tintomáz -áza m (ȁ á; ȃ) slabš.
1. pisarniški delavec, pisar: birokratski tintomazi
2. pisatelj, pisec: članki podeželskih tintomazov
SSKJ²
típ1 -a m (ȋ)
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
SSKJ²
típ2 -a m (ȋ)
čut za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom: imeti dobro razvit tip; vid, tip in drugi čuti / učiti se prepoznavati predmete s tipom
SSKJ²
típa -e ž (ȋ)
1. tisk. črka za ročno stavljenje: stavec jemlje tipe iz črkovnjaka
2. zastar. tip1: tipa ladje, lokomotive
SSKJ²
tipálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tipanje: tipalna sposobnost / tipalni organ / tipalne in iskalne naprave
♦ anat. tipalne brbončice brbončice na površini kože; tipalno telesce skupek celic v koži, občutljiv za dotik; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo
SSKJ²
tipálka -e ž (ȃ)
1. nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: raki imajo dva para tipalk; tipalke metulja; pren., ekspr. proizvajalci avtomobilov so iztegovali svoje tipalke na različne trge
2. elektr. priprava z izolirano konico za merjenje električne napetosti: s tipalko se dotakniti obeh polov baterije
SSKJ²
tipálnica -e ž (ȃ)
nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: polž je iztegnil tipalnice; dolge, nitaste, pahljačaste tipalnice; pren., ekspr. tajna obveščevalna služba je imela povsod svoje tipalnice
♦ zool. v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tipálo -a s (á)
1. tipalni organ: okušalo in tipalo
2. fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale: namestiti tipala v avtomobil, letalo / temperaturno, tlačno tipalo
♦ teh. votlinsko tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin
SSKJ²
típanje -a s (ī)
glagolnik od tipati: tipanje in vohanje / s tipanjem priti do stikala / pri tipanju je otipal majhno oteklino / previdno tipanje v novo smer raziskovanja
SSKJ²
típati -am in -ljem nedov. (ī ȋ)
1. zaznavati s tipom: tipati s prsti, z ustnicami; zveri dobro vohajo in tipajo
// dotikati se česa s prsti, z roko
a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: tipati tkanino, volno / tipati žilo ugotavljati, kako bije, utripa srce
b) zaradi ugotavljanja česa sploh: tipati otrokovo vroče čelo; tipal se je po nogi in začutil kri
c) zaradi iskanja česa: tipal je po žepu in otipal svinčnik; tipati po steni, kje je stikalo / starkine roke so tipale po palici; tipati za vžigalicami / ekspr. tipati za pravo besedo iskati jo / v temi sta tipala pot
2. ljubkovalno prijemati koga, navadno žensko: začel jo je objemati in tipati
3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: tipati bezgavke
4. s prislovnim določilom dotikajoč se predmetov hoditi, iti: tipati proti izhodu, skozi grmovje / ekspr. z avtomobilom je previdno tipal po zasneženi cesti počasi peljal; pren. v teh pesmih tipa pesnik v nov svet
5. ekspr. preiskujoče gledati, ogledovati: pogledi vseh so radovedno tipali ujetnika; z daljnogledom tipati po pobočjih, za stražarjem / s preiskujočimi očmi je tipal bratov obraz
6. ekspr. s previdnim poizvedovanjem, spraševanjem poskušati izvedeti kaj: najprej je samo tipal, potem pa kar naravnost vprašal; ni tak, da bi tipal po ovinkih / komisija še vedno tipa za vzroki nesreče
// s preiskovanjem, razmišljanjem skušati priti do česa: tipati za resnico; tipati za pravimi vzroki nesporazumov / s temi poskusi so začeli šele tipati za novim virusom
7. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se širiti, razširjati: skozi lino tipa mesečina; prvi sončni žarki so tipali po morski gladini / bukovo zelenje je tipalo vse više v goro
● ekspr. po šipah so tipale snežinke rahlo padale; ekspr. žaromet je tipal po taborišču preiskoval taborišče; ekspr. tudi nas tipajo nadloge s stoterimi prsti tudi mi imamo veliko nadlog; ekspr. tipati se skozi neznanke življenja spoznavati, raziskovati jih
    tipáje :
    tipaje in obotavljaje se je začel spraševati; hodila je počasi, tipaje s palico
    tipajóč -a -e:
    kmet ogleduje klase, tipajoč jih s prsti; prvi tipajoči poskusi
SSKJ²
típček -čka m (ȋ) ekspr.
moški, navadno mlajši: dober, vroč, seksi tipček; ve, da določen tip tipčkov ni zanjo; bejba in tipček
SSKJ²
típen1 -pna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tip2: tipni organ / dotik, pritisk in drugi tipni občutki; vidne, slušne in tipne zaznave
SSKJ²
típen2 -pna -o prid. (ī)
knjiž. otipljiv: bula je tipna
SSKJ²
típičen -čna -o prid., típičnejši (í)
ki ima take lastnosti, značilnosti, da osebo, stvar, pojav uvršča v posebno skupino iste vrste: analizirati problematiko na nekaj tipičnih primerih; tipični znaki bolezni; tipičen pojav; tak potek, razvoj je tipičen; gojiti za to pokrajino tipične rastline
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bil je tipičen birokrat; po videzu je tipičen severnjak
    típično prisl.:
    ravnala je tipično žensko / v povedni rabi zanj je tipično, da vedno zamuja; sam.: za to umetnost je značilno upodabljanje tipičnega
SSKJ²
típičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost tipičnega: novim stavbam manjka pokrajinske tipičnosti; tipičnost italijanskih neorealističnih filmov / opisovati meščansko življenje v njegovi tipičnosti
SSKJ²
típika -e ž (í)
kar je tipično za kaj: makedonska folklorna tipika; tipika našega jezika; ohranjanje tipike posameznih naselij
SSKJ²
tipizácija -e ž (á)
glagolnik od tipizirati: povečevati tipizacijo izdelkov / tipizacija strojne opreme / režiser se je izognil groteskni tipizaciji
SSKJ²
tipizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od tipizirati: pospeševati tipiziranje izdelkov / tipiziranje gradnje montažnih hiš / tipiziranje pojavov v sociologiji / tipiziranje literarnih junakov
SSKJ²
tipizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. poenotiti obliko, velikost, izvedbo (tehničnih) izdelkov zaradi pocenitve in izboljšav: tipizirati pohištvo; tipizirati in standardizirati gradbene elemente
// poenotiti kaj sploh: tipizirati gradnjo; tipizirati vozni park
2. urediti, razvrstiti kaj glede na določene lastnosti, značilnosti v skupine: tipizirati arheološke najdbe; tipizirati pogodbe
3. knjiž. orisati, prikazati človeka kot tip: igralci so osebe tipizirali / tipizirati značaje
♦ agr. tipizirati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti
    tipizíran -a -o:
    tipiziran načrt, proizvod; značaji oseb so komični in občečloveško tipizirani
SSKJ²
típka -e ž (ȋ)
gibljiv del pri nekaterih glasbenih instrumentih, na katerega se pritiska, da nastane zvok: pritisniti, spustiti tipko; udarjati na tipke, po tipkah; klavirske, orgelske tipke; črno-bele tipke harmonike; tipke na trobenti; glasbilo s tipkami
// gibljiv nastavek nekaterih priprav, naprav, ki ob pritisku s prstom omogoča njihovo delovanje: potrditi izbor z miškino tipko; tipka za vklop, izklop računalnika; kombinacija tipk na tipkovnici / smerna tipka tipka na računalniški tipkovnici, s katero se premika kazalec ali vnosna točka na zaslonu; smerniška tipka smerna tipka; vroča tipka tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program / tipke pri televizijskem sprejemniku gumbi / tipke na pisalnem stroju / zvonec s tipko
♦ adm. mrtva tipka tipka na mehanskem pisalnem stroju, pri kateri se znak odtisne, a se voz ne premakne; elektr. povratna tipka s katero se priprava, del priprave vrača v izhodiščni položaj
SSKJ²
tipkálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tipkanje: tipkalna priprava / tipkalni stroj pisalni stroj
SSKJ²
tipkálnica -e ž (ȃ)
tipkovnica, tastatura: slišati je bilo udarce na tipkalnico
SSKJ²
tipkálo -a s (á)
1. stikalo s tipko: pritisniti na tipkalo / tipkalo za zvonec
2. del naprave, na katerega se pritiska pri oddaji besedila z Morzejevo abecedo: udarjati po tipkalu
SSKJ²
típkanje -a s (ȋ)
glagolnik od tipkati: ukvarjati se s tipkanjem / tipkanje na pisalni stroj / desetprstno, slepo tipkanje / tipkanje na tipkovnici
SSKJ²
típkar -ja m (ȋ)
kdor poklicno piše na pisalni stroj: zaposlen je bil kot tipkar
SSKJ²
típkarica -e ž (ȋ)
ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj: tipkarica tipka poročilo; zaposlena je kot tipkarica
SSKJ²
típkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tipkarje ali tipkanje: tipkarski tečaj / tipkarske napake
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
típkati -am nedov. (ȋ)
1. pisati na računalnik, pisalni stroj: zna tipkati; strojepiska tipka; tipkati besedilo; tipkati po nareku / slepo tipkati z desetimi prsti brez gledanja na tipke
2. pritiskati na tipko, tipke: tipkati na teleprinter / tipkati ukaze v računalnik
● ekspr. tipkati po klavirju igrati nanj
    típkan -a -o:
    tipkana stran
SSKJ²
tipkopís -a m (ȋ)
s pisalnim strojem napisano besedilo: listati po tipkopisu; tipkopis zapisnika; rokopis in tipkopis
// besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati tipkopis pred oddajo v tiskarno
SSKJ²
tipkôvnica -e ž (ȏ)
tipke pri računalniku, pisalnem, stavnem stroju: udarci na tipkovnico / brezžična tipkovnica
SSKJ²
tipljív -a -o prid. (ī í)
ki se da tipati, otipati: bolnikova povečana jetra so bila tipljiva dva prsta pod spodnjimi rebri / utrip žile je komaj še tipljiv
SSKJ²
tipográf -a m (ȃ)
knjiž. knjigotiskar: tipografi in knjigovezi
SSKJ²
tipografíja -e ž (ȋ)
1. oblikovanost, oblika zlasti črk, natisnjenega besedila: določiti, izbrati tipografijo; lepa, okusna tipografija
2. knjiž. tiskarstvo: začetki kitajske tipografije
♦ tisk. tiskanje s tipami
SSKJ²
tipográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tipografijo: velikost črk in drugi tipografski podatki; tipografsko oblikovanje
♦ lit. tipografska poezija poezija, ki se izraža z likovno podobo tiskarskih znakov in njihove razporeditve; tisk. tipografska mera enota za merjenje velikosti črk, širine vrst, medvrstne razdalje; tipografsko merilo kovinsko ravnilo z označenimi tipografskimi in dolžinskimi enotami
    tipográfsko prisl.:
    tipografsko lepo oblikovan plakat
SSKJ²
tipologíja -e ž (ȋ)
1. ureditev, uvrstitev v tipe: ta tipologija je zelo sistematična; razprava zavrača razne tipologije romana; obstaja več tipologij družbenih skupin
2. postopek, po katerem se kaj uvršča v določen tip: izpopolniti tipologijo; uporabljati različne tipologije; urediti kaj po določeni tipologiji
SSKJ²
tipolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na tipologijo: tipološke raziskave literature; tipološke značilnosti slovenske književnosti / tipološka ureditev izkopanin
    tipolóško prisl.:
    kip je tipološko in stilno zanimiv
SSKJ²
típski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tip: tipsko pohištvo / tipska izvedba stroja; gradnja objektov je tipska / tipske skupine; tipske značilnosti
♦ teh. tipska oznaka kratica, dodana k imenu proizvoda
    típsko prisl.:
    tipsko opredeliti kaj
SSKJ²
típtòp in típ tòp -- prid. (ȋ-ȍ)
pog. izvrsten, odličen: ona je tiptop pevka / krpa je tiptop
// prvovrsten, brezhiben: postrežba je bila tiptop; kupuje samo tiptop blago; prisl.: imeli smo se tiptop
SSKJ²
tír -a m (ȋ)
1. tirnice, pritrjene v dveh vzporednih črtah na prage: za betonsko ograjo so tekli tiri; polagati tire; iti čez tire; proga z dvema tiroma; ekspr. vlak je skočil s tira (se) je iztiril; tiri za nakladanje in razkladanje; različne širine tirov / tir je prost, zaprt, zaseden; vlak stoji na tretjem tiru / glavni, izvozni tir; industrijski tir ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet / voda je zalila rudniške tire; tramvajski, železniški tir
2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: polizdelke prevažajo po tiru pod stropom; karnise z drsnimi tiri
3. krivulja, ki jo opiše telo pri gibanju: izračunati tir; krožiti po tiru; tir izstrelka, planeta, satelita / spremeniti tir vesoljske rakete; izstreliti na tir
4. nar. sled, ki jo zapustijo kolesa vozila, smuči, sani: prvi smučar je naredil tir / v ilovnatih tirih kolovoza je stala voda kolesnicah
// gaz1: takoj zjutraj so naredili tir do hleva
5. ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: ti dogodki so jih vrgli iz tira; vživeti se v vsakdanji tir družinskega življenja
● ekspr. ta misel ga meče iz tira ga vznemirja, razburja; publ. promet je s tirov prešel na ceste z železnice; ekspr. obrniti pogovor na drug tir na drugo snov; ekspr. življenje se vrača v normalni tir postaja mirno, urejeno; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na slepi, stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto
♦ astron. Zemljin tir; lov. tir enkratna vidna sled, ki jo zapusti žival v snegu, blatu, travi pri hoji, teku; žel. normalni s 1.435 mm, ozki s 670 mm, široki tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic; odstavni tir; os tira sredina med tirnicama
SSKJ²
tiráda -e ž (ȃ)
knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila: neprijetno je poslušati take tirade; besedilo je polno poučnih tirad
♦ gled. dolg, vznesen govor igralca v tragediji ali drami
SSKJ²
tirálica -e ž (ȃ)
pravn. navadno javno razglašena zahteva pristojnega organa, naj organi odkrivanja in pregona primejo storilca kaznivega dejanja ali pobeglega obsojenca: izdati, preklicati tiralico; za njim so razpisali tiralico / centralna tiralica za vso državo; lokalna, mednarodna tiralica
SSKJ²
tiramisú -ja m (ȗ)
sladica iz maskarponeja, čokolade, otroških piškotov, kave: pripraviti tiramisu; posladkati se s tiramisujem; rezina tiramisuja / jagodni tiramisu
SSKJ²
tirán -a m (ȃ)
1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev: bil je strateg in tiran
2. ekspr. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec, trinog2: upreti se tiranu; vladar tiran
// kdor oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo: oče je bil tiran
SSKJ²
tiránček -čka m (ȃ)
manjšalnica od tiran: tirani in tirančki
SSKJ²
tiraníja -e ž (ȋ)
1. zgod., pri starih Grkih politična ureditev, v kateri vlada mestni knez brez zakonskih omejitev: uvesti tiranijo
2. ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: osvoboditi se tiranije / fašistična tiranija; oblike politične tiranije
// odnos, za katerega je značilno oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: v družini je vladala tiranija; uprl se je ženini tiraniji / duhovna tiranija
SSKJ²
tirániti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiraniti in terorizirati
SSKJ²
tiranizírati -am nedov. (ȋ)
ekspr. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiranizirati družino, podrejene
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tiránka -e ž (ȃ)
ekspr. oblastnica, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: vladarica tiranka
// ženska, ki oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo: tiranka svojega očeta
SSKJ²
tiranozáver -vra m (á)
pal. velik mesojedi dinozaver z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi in dvonožno hojo: okostje, ostanki tiranozavra; mogočen, strašen tiranozaver; napad tiranozavra
SSKJ²
tiránski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na tirane ali tiranstvo: reševati tiranske zadeve / tiranski vladar; tiranska oblast / postajala je vse bolj tiranska / tiranski odnosi v družini / tiranska volja
    tiránsko prisl.:
    vede se preveč tiransko
SSKJ²
tiránstvo -a s (ȃ)
ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih
// oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa
SSKJ²
tírati -am nedov. (ȋ)
star. gnati: valovi so tirali čoln proti otoku / na sejem je tiral par volov / tirati koga pred sodnika / sebe in ženo pri delu preveč tira; delo sámo ga tira / stiska ga je tirala v obup, smrt
● star. tirati stvar do skrajnosti zelo pretiravati
    tíran -a -o:
    klici v smrt tiranih ljudi
SSKJ²
tiráža -e ž (ȃ)
knjiž., navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije; naklada: povečevati tiražo časopisa
SSKJ²
tíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tir 1: tirni zaključek; tirna širina / tirni vijak; tirne naprave; tirna in cestna vozila / tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona
♦ teh. tirna spuščalka; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice
SSKJ²
tiríšče -a s (í)
prostor, kjer so tiri: tirišče tovorne postaje
SSKJ²
tírje -a s (ȋ)
več tirov, tiri: vzdrževati tirje / železniško tirje
SSKJ²
tírnica -e ž (ȋ)
1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov: položiti, zamenjati tirnice; pritrjevati tirnice na železniške prage
// taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: lokomotiva je osvetljevala tirnici; kolesa udarjajo ob tirnice; ta vlak naj bi vozil po eni tirnici; razdalja med tirnicama / tramvajske, železniške tirnice
2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: namestiti tirnice za zavese; tirnice predalov / kamera drsi po tirnicah
3. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije: doseči Lunino tirnico; izstreliti satelit na tirnico
4. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: življenje se vrača v stare tirnice; prodaja teče po starih tirnicah
♦ elektr., žel. kontaktna tirnica vodnik voznega voda v obliki kovinske tirnice; strojn. žerjavna tirnica; žel. varnostna tirnica ki je položena ob notranji strani tirnic na mostovih, da zadrži iztirjeno vozilo blizu osi tira; vodilna tirnica ki preprečuje iztirjenje vozila v ostrih lokih in na kretnicah; glava tirnice zgornji, odebeljeni del tirnice; noga tirnice del tirnice, s katerim se ta pritrjuje na podlago
SSKJ²
tírničen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tirnica 1: tirnični stik / tirnična vozila
♦ žel. tirnična glava zgornji, odebeljeni del tirnice
SSKJ²
tírniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tirnica 1: tirniška dolžina / tirniška vozila
SSKJ²
tiroksín -a m (ȋ)
med. hormon ščitnice: izločanje tiroksina
SSKJ²
tirólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Tirolce ali Tirolsko: tirolski jopič, klobuk / tirolsko jodlanje / tirolski cepin cepin z dolgim držajem
♦ gastr. tirolski cmoki kruhovi cmoki s prekajenim mesom; tirolska salama salama z nadevom iz srednje debelo sesekljanega svinjskega in govejega mesa, slanine in začimb, vedno v črnem ovitku; vrtn. tirolski nagelj gorenjskemu nageljnu podoben viseči nagelj
SSKJ²
tírs -a m (ȋ)
v grški mitologiji palica boga Dioniza in menad, na zgornjem koncu ovita z bršljanovimi ali trtnimi listi in navadno s pinijevim storžem na vrhu: menade z venci in tirsi
SSKJ²
tírsov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tirs: tirsovo okrasje / tirsova palica
SSKJ²
tísa -e ž (ȋ)
strupeno iglasto drevo ali grm z rdeče rjavim lubjem: posaditi tiso
♦ vrtn. stebrasta tisa okrasno iglasto drevo ali grm z gostimi in kratkimi skoraj pokončnimi vejami, Taxus baccata fastigiata
SSKJ²
tísk -a m (ȋ)
1. glagolnik od tiskati: tisk se je začel; pripraviti knjigo za tisk; papir za tisk; tisk in vezava / dati rokopis v tisk; knjiga je v tisku se tiska / tisk umetniških reprodukcij / tisk na platno, pločevino, usnje / tekstilni tisk
// kar nastane s tiskanjem: tisk že bledi; droben, komaj čitljiv tisk; tisk je zelo lep / barvni, črno-beli tisk; znamke so natisnili z rdečim tiskom / v slovarju je uporabljenih več vrst tiska tipov, velikosti črk, znakov / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
2. nav. ed. dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: organizirati tisk; razvoj, zgodovina tiska; delavci v tisku tiskarstvu / zakon o tisku / iziti v tisku biti objavljen
// navadno s prilastkom dela te dejavnosti: brati, spremljati tisk; razstava povojnega koroškega tiska; ilegalni, napredni tisk / mladinski, športni, verski tisk; rumeni tisk dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah
// tudi mn., s prilastkom tiskano delo: nov bibliofilski tisk; našli so še dva protestantska tiska; časopisi, knjige, obrazci in drugi tiski
3. nav. ed. sredstvo za javnosti namenjeno objavljanje sporočil, besedil v tiskani obliki, navadno časopisi, revije: tisk je o dogodku obširno poročal; mnenje, pisanje tiska; izjava za tisk; radio, televizija in tisk / domači, slovenski, tuji tisk; dnevni ali informativni tisk dnevniki, tedniki za sprotno splošno obveščanje javnosti
// dejavnost, vezana na tako sredstvo: pogovor s predstavniki tiska
♦ pravn. svoboda govora, tiska, združevanja; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji; tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev; enostranski tisk; globoki tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja, ploski tiskanje z ravne plošče, visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev; ležeči s postrani oblikovanimi, pokončni tisk s pokonci oblikovanimi črkami; negativni tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi; ofsetni tisk tehnika ploskega tiska s kovinske plošče; rastrski tisk; razmaknjeni z večjimi razmiki med vrstami, razprti tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; reliefni tisk pri katerem so črke plastične; slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene; periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih
SSKJ²
tiskálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tiskanje: tiskalni stroj / tiskalni listi
SSKJ²
tiskálnica -e ž (ȃ) zastar.
1. tiskalni stroj: lesena tiskalnica; prva rotacijska tiskalnica
2. tiskarna: tiskalnica ni imela dovolj malih črk
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tiskálnik -a m (ȃ)
del računalnika, ki tiska rezultate obdelave: izpisati, natisniti na tiskalniku / brizgalni, laserski tiskalnik
SSKJ²
tiskálo -a s (á)
tisk. naprava, s katero se dosega potrebni tlak za prenos tiskarske barve na tiskovni material: stroj s ploščatim, valjastim tiskalom
SSKJ²
tiskanína -e ž (í)
tekst. potiskana tkanina: enobarvne tkanine in tiskanine
SSKJ²
tískanje -a s (í)
glagolnik od tiskati: papir za tiskanje ilustracij; način tiskanja / tiskanje knjig, vabil / tiskanje denarja / tiskanje tkanin
SSKJ²
tískanka -e ž (í)
šol. tiskana črka: pisati s tiskankami
SSKJ²
tiskár -ja m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja s tiskanjem: zaposlil se je kot tiskar; tiskarji in knjigovezi / tiskarji ponarejenih dolarjev / tekstilni tiskar
♦ tisk. tiskar na rotacijskem stroju
2. nekdaj lastnik tiskarne: bil je založnik in tiskar
SSKJ²
tiskárka -e ž (á)
1. ženska, ki se poklicno ukvarja s tiskanjem: že nekaj let dela kot tiskarka
2. nekdaj lastnica tiskarne: bila je založnica in tiskarka
SSKJ²
tiskárna -e ž (ȃ)
podjetje, obrat za tiskanje: ustanoviti tiskarno; delati v tiskarni; tiskarna in klišarna / ciklostilna tiskarna / oddati rokopis v tiskarno / tiskarna Ljudske pravice
// stavba ali prostor, kjer se tiska: ustaviti se pred tiskarno
SSKJ²
tiskárnar -ja m (ȃ)
lastnik tiskarne: tiskarnar in založnik
SSKJ²
tiskárnica -e ž (ȃ)
manjšalnica od tiskarna: imeli so preprosto tiskarnico
// star. tiskarna: ustanovitev tiskarnice v Celovcu
SSKJ²
tiskárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tiskarno: zgraditi novo tiskarniško poslopje
♦ papir. tiskarniški papir tiskovni papir; zal. tiskarniški znak likovno znamenje kot oznaka za tiskarno
SSKJ²
tiskárništvo -a s (ȃ)
tiskarstvo: pospeševati tiskarništvo in knjigotrštvo
SSKJ²
tiskárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: tiskarski izdelki / tiskarski stroj; tiskarske barve / tipi tiskarskih črk; tiskarska tehnika / tiskarski delavec
● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake
♦ tekst. tiskarski valj valj z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila na tkanino; tisk. (tiskarski) stavek kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje; tiskarski znaki znaki za črke, ločila in druga znamenja; tiskarska mera tipografska mera; tiskarska napaka nehotena, nezavedna postavitev, zapis tiskarskega znaka, besede pri stavljenju, tiskanju, ki ni v skladu z vsebino, obliko; tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska
SSKJ²
tiskárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: izučiti se tiskarstva; razvoj tiskarstva; merske enote v tiskarstvu / partizansko tiskarstvo
SSKJ²
tískati -am nedov. (í)
1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir: tiskati črke, slike, znake; to besedilo so tiskali dvakrat; papir, na katerega se tiska; tiskati in vezati
// tako izdelovati več enakih izvodov, primerkov besedila: tiskati časopise, knjige, koledarje / tiskati denar, znamke / kot del kolofona tiska tiskarna Slovenija
2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino, pločevino, plastiko: tiskati črte, pike; tiskati navodila za uporabo na embalažo / tiskati priponke
3. objavljati: romana mu niso hoteli tiskati; tiskati razprave v revijah
    tískan -a -o:
    tiskano besedilo; drobno, slabo tiskan
    ●     tiskane črke črke, ki niso povezane med seboj z veznimi elementi
    ♦     elektr. tiskano vezje vezje, pri katerem so žične povezave med elementi nadomeščene s tankimi prevodnimi trakovi, narejenimi s tehniko tiskanja; zal. tiskano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna; sam.: ljubitelji vsega tiskanega
SSKJ²
tiskôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na tisk, tiskanje: tiskovni stroški; tiskovna naročila / tiskovni predstavnik; poročilo kitajske tiskovne agencije; tiskovna konferenca konferenca, na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji; tiskovno središče središče, ustanovljeno ob navadno pomembnejšem dogodku, za zbiranje in posredovanje novic, sporočil novinarjem
♦ papir. tiskovni papir papir, namenjen za tiskanje zlasti knjig, časopisov, revij, reprodukcij; tisk. tiskovni material papir, plastična, kovinska folija, na katero se tiska; tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; (tiskovna) forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči; tiskovna napaka tiskarska napaka; tiskovna plošča tanka plošča iz kovine, gume, plastične mase, v katero so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; tiskovna pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; zal. tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje
SSKJ²
tiskovína -e ž (í)
tiskan izdelek: razpošiljati, tiskati tiskovine; navadne in večbarvne tiskovine / propagandna, reklamna tiskovina
// tak izdelek kot obrazec, v katerega uporabnik vpisuje ustrezne podatke: izpolniti tiskovino; tiskovine za pisarniško poslovanje / knjigarna ima poseben oddelek za tiskovine / poštne, šolske tiskovine
♦ ptt odprta pošiljka, katere vsebina je natisnjena na papirju ali kartonu in nima osebnega pisnega sporočila
SSKJ²
tiskôvka -e ž (ȏ) pog.
tiskovna konferenca: sklicati tiskovko; hoditi na tiskovke; govornik na tiskovki; zakuska po tiskovki
SSKJ²
tísoč1 -a m (ȋ) nav. mn.
1. izraža tisoč enot: milijon je tisoč tisočev; od petih tisočev se jih je rešilo petsto / star. šteti do tisoča do tisoč; plačati s tisočem s tisočakom / v prilastkovi rabi nesreča se je zgodila v višini treh tisočev metrov tri tisoč metrov
2. ekspr., z rodilnikom nedoločena večja količina: to je delo tisočev ljudi; vesoljska ladja je sestavljena iz tisočev in tisočev delov / pri nas letuje na tisoče turistov / elipt. tisoči umirajo od lakote tisoči ljudi
SSKJ²
tísoč2 -i ž (ȋ)
star. tisoč1: imel je dve tisoči goldinarjev / premikali so se počasi, tisoč za tisočjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tísoč3 -- štev. (ȋ)
1. izraža število ali številko tisoč [1000]
a) v samostalniški rabi: desetkrat sto je tisoč; šteti do tisoč; od tisoč jih je prišlo do cilja samo tristo; rodil se je 1. marca tisoč devetsto osemdeset 1980 / bankovci po tisoč
b) v prilastkovi rabi: tisoč evrov; prišlo je okrog tisoč ljudi; tekmovati v teku na tisoč metrov; tisoč ton / tudi sklonljivo knjiga je izšla v pet tisoč(ih) izvodih / zgodbe iz Tisoč in ene noči
2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: imeti tisoč izgovorov, vprašanj; šipa se je razletela na tisoč koscev / tisoč in tisoč jih je bilo
● ekspr. njihove možnosti so bile tisoč proti ena zelo majhne; ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
SSKJ²
tisoč... ali tísoč... in tisoč... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na število tisoč: tisočdinarski, tisočglav, tisočkraten, tisočletje, tisočmetrski
SSKJ²
tisočák -a m (á)
1. vrednost tisoč denarnih enot: porabili so pet tisočakov
// bankovec v tej vrednosti: zmenjati tisočak
2. tisoč metrov visoka gora: izlet na najbližji tisočak
SSKJ²
tísočbárven -vna -o prid. (ȋ-ȃ)
ekspr. mnogobarven: tisočbarvne rože
SSKJ²
tísočdínarski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
ki ima vrednost tisoč dinarjev: tisočdinarski bankovec
SSKJ²
tisočér -a -o štev. (ẹ̑)
1. ki je tisoč vrst: seznam tisočerih rastlin
2. ekspr. številen, mnog: sonce je odsevalo v tisočerih rosnih kapljah; iz tisočerih ust je slišala odobravanje / dežela tisočerih jezer Finska
    tisočéro prisl.:
    streli in kriki so tisočero odmevali od zidov; sam.: pretresla nas je smrt tisočerih
SSKJ²
tisočéren -rna -o prid.(ẹ̑)
tisočkraten: naš trud bo prinesel tisočeren sad
// ki je iz tisoč delov, enot: odgovoril ji je tisočeren odmev
    tisočérno prisl.:
    tisočerno poplačati
SSKJ²
tisočéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
1. skupina tisoč enot: zbralo se je tisočero udeležencev
2. ekspr. veliko, mnogo: ta prepad je pogoltnil tisočero življenj / tod je hodilo tisočero in tisočero nog
SSKJ²
tísočglásen -sna -o prid. (ȋ-ā)
ekspr. mnogoglasen: tisočglasno petje škržatov; zaslišalo se je tisočglasno vpitje napadalcev
SSKJ²
tísočglàv in tísočgláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ)
ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tisočglave črede goveda; tisočglava množica
SSKJ²
tísoči -a -e štev. (ȋ)
ki v zapovrstju ustreza številu tisoč: praznovali so tisočo obletnico ustanovitve mesta / tisoči del česa tisočina
SSKJ²
tisočíca -e ž (í)
mat. vrednost znaka desetiške številke pred stotico: stotice in tisočice
SSKJ²
tísočič prisl. (ȋ)
pri ponavljanju ali v zapovrstju na tisočem mestu: tisočič stopiti na stopnico
● ekspr. najmanj tisočič smo že slišali take obljube velikokrat, mnogokrat
SSKJ²
tisočína -e ž (í)
del na tisoč enakih delov razdeljene celote: obljubiti tisočino dobička / tisočina grama, metra, sekunde tisočinka
SSKJ²
tisočínka -e ž (ȋ)
del na tisoč enakih delov razdeljene merske enote: tisočinka sekunde / od vseh članov je to ena tisočinka tisočina
SSKJ²
tísočkrat prisl. (ȋ)
izraža tisoč ponovitev: tisočkrat tisoč je milijon / meter je tisočkrat daljši kot milimeter
// ekspr. velikokrat, mnogokrat: ne ubogajo, tudi če jim tisočkrat povem / to misel si je ponavljala tisoč in tisočkrat / tisočkrat več / kot izraz hvaležnosti tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene
SSKJ²
tísočkraten tudi tísočkráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā)
tisočkrat tolikšen: opazovati bakterije pri tisočkratni povečavi / ekspr. iz tega klasja bo obrodilo tisočkratno življenje večkratno, mnogokratno
SSKJ²
tísočléten1 -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura
2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda
SSKJ²
tisočléten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
ekspr. dolgoleten, dolg2: ljudstvo se je otreslo tisočletne podrejenosti; tisočletna prizadevanja človeškega duha
SSKJ²
tisočlétje -a s (ẹ̑)
doba, ki traja tisoč let: vstopiti v novo tisočletje; pred dvema tisočletjema / ekspr. tisočletja stare kulture
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tísočlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑)
tisoča obletnica: tisočletnica smrti slovanskega apostola Metoda
SSKJ²
tísočmétrski -a -o prid. (ȋ-ẹ̄)
ki meri tisoč metrov: tisočmetrska tekmovalna steza / soteska med dvema tisočmetrskima gorama
SSKJ²
tísočnóg -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄)
knjiž. ki ima tisoč nog: tisočnoga pošast
SSKJ²
tísočobrázen -zna -o prid. (ȋ-ā)
knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: sodobna tisočobrazna civilizacija
SSKJ²
tísočodstóten -tna -o prid. (ȋ-ọ̑)
1. ki znaša tisoč odstotkov: tisočodstotni dvig gledanosti; tisočodstotna inflacija
2. ekspr. ki v določeni lastnosti dosega zelo veliko mero: njegov obisk je bil tisočodstotni uspeh; igrali so s tisočodstotno vnemo
    tísočodstótno prisl.:
    o svoji odločitvi je bil tisočodstotno prepričan; njegova mirna in premišljena narava je tokrat odpovedala tisočodstotno
SSKJ²
tísočók -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄)
knjiž. ki ima tisoč oči: tisočoka glava / tisočoka zvezdnata noč
SSKJ²
tísočtólarski -a -o prid. (ȋ-ọ̄)
ki ima vrednost tisočih tolarjev: tisočtolarski bankovec, bon
SSKJ²
tísov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tiso: tisov les; tisove iglice / tisove žive meje
SSKJ²
tisovína tudi tísovina -e ž (í; ȋ)
tisov les: intarzija iz tisovine
SSKJ²
tísti -a -o zaim. (ȋ)
I. v pridevniški rabi
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega
a) razmeroma oddaljena: tisti človek tam je moj profesor; vidite, za tistim gozdom na desni leži vas; dajte mi tisti kovček z zgornje police, prosim
b) glede na drugo bolj oddaljena: ostani kar v tisti vrsti, ta je še daljša; odprite tisto okno, to se ne da odpreti / to dekle spredaj dobro poznam, tisto za njo pa vidim prvič
// izraža, da se govoreči na njem, pred njim ne nahaja: ta del ceste ni asfaltiran, tisti, ki pelje skozi vas, pa je; vsak otrok bi rad imel strica v daljni deželi. V tisti deželi je vse lepo
2. izraža, da je kaj časovno odmaknjeno od časa govorjenja o njem: rad se je spominjal tistega nastopa, ki mu je prinesel prvo mesto; tista kretnja, kako si je obrisal solze, ga je ganila; se spomnite tiste povodnji pred dvema letoma / bil je trden mož in tisti čas še gospodar tedaj; leteli so nad mestom, tisti dan je bila megla; v jeseni je bil doma en dan in od tistega dne ga ni bilo več; pomeril je in tisti hip, trenutek je počilo takoj nato; meteor se je zasvetil in v tistem trenutku ugasnil; star. tisto pot je igral le zase tistikrat, takrat; ekspr. ujezil se je in pri tisti priči odšel takoj (tedaj)
3. izraža, da se je o osebi ali stvari že prej pripovedovalo: to so tisti delavci, ki so sekali ob progi; spet je prišel tisti fant, ki vas je iskal dopoldne; ekspr. rad bi, da bi mi popravili tisti hlev, saj veste; ne pozabite mi prinesti tisto knjigo; vprašati sem vas hotel, kako je s tisto vašo zadevo
// poudarja omejenost na osebo ali stvar, določeno navadno z odvisnim stavkom: tisti delavci, ki opravljajo fizično delo, morajo imeti izdatnejšo hrano; pospeševali bodo razvoj tistih dejavnosti, ki so življenjsko pomembne / ekspr.: pisma so pisana s tisto njemu lastno vnemo; v njem je bilo polno življenja, tiste zdrave kmečke razigranosti in dovtipnosti
4. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja nejevoljo: teta pride na obisk. O, tista sitnica; ti pa tisto tvoje prepričanje
// poudarja pomen besede, na katero se veže: še tisto malo drobiža ni zapravil; zaradi tistih nekaj fičnikov sta se sprla; tistih nekajkrat, ko sem ga srečal, je bilo premalo, da bi se spoznala
5. star. isti: kar mu je učitelj povedal, je ponovil s tistimi besedami / govorila sta en in tisti jezik / zjutraj sta šla in se še tisti dan vrnila
● ni več tista, kakršna je bila taka, takšna
II. v samostalniški rabi
A)
1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega
a) razmeroma oddaljeno: poglej, tisti tam je naš znanec
b) glede na drugo bolj oddaljeno: poglejte vrhove, ti so še v soncu, tisti pa že zaviti v oblake
2. izraža osebo ali stvar, kot jo določa navadno odvisni stavek: rad je smešil tiste, ki se imajo navado bahati; vsi so prišli, tudi tisti od daleč; blagor tistemu, ki je zdrav; misli na tiste, ki stradajo; pomaga naj tisti, ki more / volja je tista, ki mu pomaga živeti / kdor je delal, tisti je dobil plačilo
3. ekspr. izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše; ste slišali tiste na sestanku; Janez in tista se dobro razumeta; rad pije tisto, saj veste vino; samo na tisto mislita na spolne odnose / ugotoviti morajo, kdaj se je tisti in tisti zaletel z avtomobilom ta in ta
B)
1. izraža navadno še ne prepoznano, od govorečega razmeroma oddaljeno stvar, na katero se navadno usmerja pozornost koga: kaj je tisto? Tisto tam so ovce; tisto ni bil grom, ampak nekaj drugega
// izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: mir je tisto, kar si najbolj želi; pozabil je še tisto, kar se je naučil v šoli / ali veste o njem tisto, kako se je zdravil
2. izraža znan, časovno odmaknjen dogodek, pojav: kaj hočemo, tisto takrat se je zgodilo proti naši volji / ekspr. tisto, da je zavrgel sina, ga preganja to / pomeril je in v tistem sprožil hkrati, takoj nato; pred dvema letoma ga je obiskala in po tistem je ni več videl
● ekspr. ima me za eno od tistih za lahkoživo žensko; star. tista, da ponoči ne mara ven, je malo čudna tisto; ekspr. zasledujejo ga, pa ga skrbi, to je tisto poudarja trditev; kmetijo je dobro uredil. Gospodar je, tisto pa, tisto izraža pritrditev; pog. lepo ste nas postregli, zelo ste se potrudili. Dajte no, kaj bi tisto izraža rahlo zavrnitev; preg. tistega pesem poje, čigar kruh je govori v korist tistega, ki mu daje zaslužek, ga preživlja
SSKJ²
tistihmál [tistihmau̯] prisl. (ȃ)
star. takrat: tistihmal je bila dobra letina; to je bilo tistihmal, ko so se tod razprostirala polja
SSKJ²
tístikrat prisl. (ȋ)
takrat: tistikrat so poklicali tudi njega; to je bilo že tistikrat prepovedano; od tistikrat se je zelo spremenila
SSKJ²
tístile -a- -o- zaim. (ȋ)
ekspr. tisti: sédi na tistile stol; ustavili so se pri tistihle topolih; tistale ženska je ravnateljica
SSKJ²
tistočásen -sna -o prid. (á)
knjiž. takraten: iz tega dela spoznamo mišljenje tistočasnih ljudi
SSKJ²
tistodôben -bna -o prid. (ó ō)
knjiž. takraten: tistodobna miselnost
SSKJ²
tíšati -am nedov. (ȋ)
1. delati, da postane kaj tiho, tišje: tišati glas, jok / tišati radio / nekdo ga je tišal; tišati otroke pomirjati, umirjati
2. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tišati bolečino, jezo, žalost
    tíšati se 
    postajati tih, tišji: petje se je tišalo; brezoseb. zunaj se tiša
SSKJ²
tiščánje -a s (ȃ)
glagolnik od tiščati: tiščanje glave med ramena / tiščanje denarja v rokah / tiščanje okrog srca, v prsih / tiščanje množice k izhodu / tiščanje za kom / vsako izpraševanje in tiščanje vanjo je bilo zaman
SSKJ²
tiščáti -ím nedov. (á í)
1. s silo delovati na kaj, da ostane v določenem položaju: moker sneg je tiščal veje k tlom; tiščal ga je k steni, ob steno; tiščati koga proč od sebe
// na tak način preprečevati prehod skozi kako odprtino: tiščati pokrovko, da ne bi uhajala para; tiščati vrata / tiščati si nos, ušesa
2. delati, da je kaj tesno na čem, ob čem: tiščati lice k šipi, na šipo; tiščati si robec na usta / tiščati glavo med ramena
// objemajoč imeti tesno ob čem: tiščal jo je k sebi; tiščati otroka na prsi; tiščala sta se drug k drugemu
3. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: tiščati koga za vrat
// trdno držeč imeti kje: v roki je tiščal denar; tiščati pipo med zobmi, v ustih
4. s silo ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: levico je tiščal na prsih; tiščati roke v žepu / tiščati usta, veke, zobe skupaj / tiščati pest
5. s pritiskanjem povzročati komu bolečino, neugodje: čevlji me tiščijo; sedlo je konja tiščalo / očala ga tiščijo za ušesi; obveza tišči je pretesno ovita / taka hrana jo tišči v želodcu; nekaj me tišči v glavi; brezoseb. v grlu, prsih, želodcu ga tišči
6. ekspr., navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu iti, priti kam: ljudje so tiščali k izhodu, proti vratom, v cerkev / živina tišči v deteljo; ne tíšči v hribe v takem vremenu; otrok tišči ven / hči tišči z doma; mladi tiščijo iz vasi v mesta / nikar tako ne tišči v njihovo družbo
// prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: fant tišči v nesrečo, nevarnost / tiščati v vojno
7. ekspr., s predlogom vsiljivo približevati se komu: sédi tam in ne tíšči k nama; množica je tiščala za njim / ovce so tiščale za pastirjem
// v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: dekleti tiščita za moškimi; že dolgo tišči za njo
// v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: neprestano je tiščal vanjo, kaj ji je; tiščali so vanj, naj jim pove / tiščati v koga z vprašanji
8. ekspr. pojavljati se kje v veliki količini: kri ji tišči v glavo / skozi okna in vrata je tiščala sopara, vročina
9. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: davki so tiščali ljudstvo; dvomi, skrbi jih tiščijo / tišči ga vprašanje, kako naj stvar prav reši
● ekspr. denar ga tišči ima ga preveč, pa ne ve, kako bi ga porabil; mleko tišči kravo zaradi (pre)velike količine, nabrane v vimenu, ji povzroča neugodje; ekspr. tiščati denar hraniti ga, biti skop; pog. obljubil mu je, v žepu pa je tiščal figo obljube ni nameraval izpolniti; ekspr. kar naprej tišči glavo v knjige veliko bere, študira; ekspr. tiščati glavo v pesek (kot noj) ne hoteti videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; ekspr. tiščati glave skupaj si šepetati; se družiti, biti skupaj; ekspr. žalost mu je tiščala grlo bil je zelo žalosten, prizadet; ekspr. v vsako reč tišči svoj nos se vmešava; ekspr. do zdaj so (si) tiščali oči in ušesa pred resnico niso hoteli spoznati resnice; star. tiščati pene imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; ekspr. obljuba ga tišči za vrat mu povzroča težave, neprijetnosti, ker je ne more, noče uresničiti, čeprav bi jo moral; ekspr. tiščala je svojo, zato je odnehal vztrajala je pri tem, kar je rekla; ekspr. besede so mu tiščale na jezik, a je molčal rad bi govoril; ekspr. vedno tišči v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; evfem. tišči ga na stran opraviti mora veliko, malo potrebo; ekspr. vedno tiščijo skupaj so skupaj, si prizadevajo biti čim več skupaj
    tiščáti se 
    1. biti tesno ob kom, čem: otroci so se tiščali matere; tiščati se peči
    2. ekspr. biti prostorsko tesno ob čem: naša hiša se tišči njihove / hiše se tiščijo druga druge, skupaj
    // biti, nahajati se tesno skupaj sploh: na polici se tiščijo knjige / steza se je tiščala gorskih sten
    ●     ekspr. ob praznikih so se tiščali doma so bili; ekspr. zeblo ga je, pa se je tiščal skupaj bil je skrčen, sključen
    tiščáje :
    deček je zbežal, tiščaje v rokah ukradeni denar
    tiščèč -éča -e:
    tiščeč vrata, je klical na pomoč; tiščeč si ušesa, je odšla
SSKJ²
tiščàv -áva -o prid. (ȁ á)
zastar. vsiljiv, nadležen: sosed je tiščav človek
SSKJ²
tiščínast -a -o prid. (ȋ)
nar. trmast, uporen: vsi iz te družine so tiščinasti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tišína -e ž (í)
stanje brez glasov, šumov: tišina je bila popolna; nastala, ekspr. zavladala je tišina; tišina je dolgo trajala; prekiniti tišino; tišino je pretrgalo brnenje letala; ekspr. vas se je pogreznila v tišino; v tišini sliši, kako ji bije srce; globoka, velika tišina; ekspr. gluha, grobna tišina; ekspr. mrtva globoka, popolna, smrtna tišina popolna; tišina noči / v tišini parka se je zaslišal korak
// stanje brez hrupa, govorjenja: v razredu je nastala tišina; kratka, mučna tišina; popolna, ekspr. stroga tišina; delati v tišini; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišal šivanko pasti zelo velika / kot vzklik tišina, je zavpil učitelj
● ekspr. raziskovati svet tišine podvodni svet; svet gluhonemih
SSKJ²
tíšiti -im nedov. (ī ȋ)
knjiž. pomirjati, umirjati: mati je komaj tišila otroke / veter se tiši
SSKJ²
titán1 -a m (ȃ)
1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad titanov z bogovi
// um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: vrče nad fontano držijo titani
2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek; velikan, orjak: po telesu je titan
// s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: on je pravi titan znanja; povzpel se je do titana v industriji
♦ astron. Titan največji in najsvetlejši Saturnov satelit
SSKJ²
titán2 -a m (ȃ)
kem. trda lahka kovina sive barve, element Ti: ohišje, ploščica, vijaki iz titana; (zobni) vsadki iz titana; zlitina titana in litija, niklja
SSKJ²
titanát -a m (ȃ)
kem. sol titanove kisline: železov titanat
SSKJ²
titanít -a m (ȋ)
min. rudnina kalcijev titanov silikat:
SSKJ²
titanízem -zma m (ī) knjiž.
1. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: ta pesem je himna njegovemu titanizmu; motiv titanizma
2. lastnost, značilnost nenavadno velikega, močnega: titanizem kipov
SSKJ²
titánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvo
♦ min. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine
SSKJ²
titánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na titane: titanski spopad z bogovi / titansko uporništvo
2. ekspr. nenavadno velik, velikanski: titanski človek / titanski pogum; titanska moč, samozavest, volja / titansko delo
// zelo močen, silovit: titanski boj med strankama; umetnikovi titanski izbruhi
SSKJ²
titánstvo -a s (ȃ)
knjiž. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: spominjal se je svojega mladostnega titanstva / titanstvo herojev
SSKJ²
títel -tla m (í)
pog. naslov, naziv: podelili so mu titel doktor znanosti / akademski titel
SSKJ²
títer -tra m (í)
1. tekst. stopnja finosti, debeline vlaken, preje: določiti titer; titer svile
2. biol., kem. koncentracija reagenta v raztopini, ki se titrira: ugotavljati titer
♦ agr. beljakovinski titer koncentracija beljakovin v mleku; med. titer relativna količina kake snovi, navadno protiteles ali antigena; titer protiteles
SSKJ²
titoíst -a m (ȋ)
pristaš titoizma: sodelovati s titoisti; v času stalinizma so ga preganjali kot titoista; stalinisti in titoisti
SSKJ²
titoízem -zma m (ī)
politična doktrina in politični sistem v Jugoslaviji po letu 1948, imenovana po Titu: pozni titoizem; apologeti, pristaši titoizma; kult, tabuji titoizma; razpad titoizma; zločini titoizma / čas, obdobje titoizma
SSKJ²
títovec -vca m (ȋ)
pristaš titoizma: bil je navdušen titovec
SSKJ²
títovka -e ž (ȋ)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 podolgovata partizanska kapa brez ščitka, imenovana po Titu: na glavi je imel titovko / titovka s peterokrako zvezdo
SSKJ²
títovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Tita: titovska politika / titovska doba
SSKJ²
titrácija -e ž (á)
biol., kem. postopek za določanje koncentracije raztopine z merjenjem prostornine dodanega reagenta: pri titraciji se uporabljajo steklene graduirane cevi / titracija mleka
SSKJ²
titríranje -a s (ȋ)
glagolnik od titrirati: titriranje kislin
SSKJ²
titrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
biol., kem. določati koncentracijo raztopine s titracijo: titrirati kisline
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
títul -a m (ȋ)
star. naslov, naziv: rad uporablja titule / častni titul
SSKJ²
títula -e ž (ȋ)
1. star. naslov, naziv: podeliti komu titulo doktor znanosti / prejel je titulo mednarodnega mojstra
2. nekdaj napis na knjigi, pod umetniško sliko, ki v verzu ali prozi pojasnjuje njeno vsebino: srednjeveške titule
SSKJ²
titulár -ja m (ā)
knjiž. kdor ima določen naslov, naziv: imenovanje titularja
♦ pravn. kdor ima kako službo ali pravico; kdor ima le naslov kake funkcije, ne da bi jo dejansko opravljal
SSKJ²
tituláren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki ima določen naslov, naziv: titularni svétnik
♦ pravn. titularni konzul častni konzul; rel. titularni škof naslovni škof
SSKJ²
titulatúra -e ž (ȗ)
knjiž. polni uradni naslov, naziv: dolge titulature nekaterih kraljev
SSKJ²
titulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od titulirati: zmotiti se pri tituliranju
SSKJ²
titulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov; ogovoriti, nasloviti: titulirali so ga (z) gospod profesor
    titulíran -a -o:
    bil je tituliran z doktorjem
    ●     knjiž. proslave so se udeležili tudi visoko titulirani možje možje z visokimi naslovi
SSKJ²
tívolski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana
♦ zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909
SSKJ²
tizianski -a -o [tícijanski] prid.(ȋ)
tak kot pri Tizianu: tizianske barve
    tiziansko prisl.:
    tiziansko rdeči lasje
SSKJ²
tjà1 prisl. (ȁ)
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj / teci do tja in nazaj
2. izraža iz položaja znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: ne hodi tja, tam je nevarno; kako si prišel tja / plašč spravi tja, kjer je bil prej; na počitnice bomo šli tja kot lani / ekspr. naši ljudje so odhajali tja v Ameriko
3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: kraj je turistično zanimiv, zato hodi tja veliko ljudi; hišo so zgradili že lani, vendar se tja še niso vselili / v knjigi so tudi take fotografije, ki ne spadajo tja; šola ima stroga merila, zato ga tja niso sprejeli
4. izraža smer premikanja, dejanja stran od govorečega: veter nosi dim tja; tja se obrni, poglej / letalo je poletelo tja proti hribom; nevihta je odhrumela tja čez; ne vem, kam gre, tja dol se je odpeljal / voda se je razlila tja po dolini; ravnina sega daleč tja na sever
// izraža mejo dogajanja, nahajanja, ki je stran od govorečega ali izhodišča: ledenik je v tem času napredoval tja do doline; vpliv morja sega tja do Alp; gozd se razprostira tja do obzorja; razgled je tu lep, vidi se tja do morja / naši ljudje so hodili peš tja do Španije
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približnost določitve meje trajanja: izjavil je, da bo tekmoval tja do tridesetega leta / vrnil se bo tja na pomlad
// poudarja visoko mejo trajanja: ni mogel zaspati tja do jutra; pouk traja tja do dveh in otroci so utrujeni; pogovarjali smo se ves dan, tja pozno v noč
6. v zvezi s sem izraža, da se kaj premika od izhodišča do določene točke, kraja in nazaj: majati kol sem in tja; nihati sem in tja / ladja vozi tja in nazaj
// izraža, da se kaj premika v različne smeri: pogledoval je zdaj sem, zdaj tja / tekali so sem in tja
7. ekspr., v zvezi sem – tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; kar naprej si je prizadevala: mož sem, mož tja
8. ekspr., v zvezi tja in tja, tja pa tja izraža cilj premikanja, dejanja, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: brigada gre ob tej uri tja in tja
● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati čeprav se bo morda jezila; sem in tja, sem pa tja se zgodi kaj zanimivega sem in tja, sem pa tja; živeti tja v (en) dan tjav(en)dan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; ekspr. tavati, živeti tja v tri dni brez cilja, smisla; sam.:, ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja, tjavdan, tjavendan
SSKJ²
tjá2 in tjà medm. (ȃ; ȁ)
1. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: tja, pa ti tvoji prijatelji
// izraža (zadržano) pritrjevanje: tja, tudi jaz bi rad to videl
2. izraža začudenje, neodobravanje: tja, tja, tja, kako je mladina danes razposajena
SSKJ²
tjàkaj tudi tjákaj prisl. (ȁ; ȃ)
star. tja1, tjale: oditi tjakaj / tjakaj do meje, obzorja / pot tjakaj je bila naporna
SSKJ²
tjàle prisl. (ȁ)
ekspr. tja1: poglej tjale; stopi tjale k oknu / tjale gor je šel / prišel bo tjale okoli novega leta
SSKJ²
tjavdán prisl. (ȃ) nav. ekspr.
1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: ne govorijo tjavdan, kar rečejo, to drži; odgovoril je brez preudarka, tjavdan
2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: hvaliti, ugovarjati tjavdan; kar tjavdan se je zlagala
3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: čakati, hoditi, živeti tjavdan; samo zabava se in tjavdan zapravlja denar; sam.: prerasti svoj prazni tjavdan; prim. tja1
SSKJ²
tjàvendán tudi tjà v en dán prisl. (ȁ-ȃ) nav. ekspr.
1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan; ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan
2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan
3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan; živela je tjavendan; sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja1
SSKJ²
tjúlenj -lnja tudi -a m (ū)
morski sesalec z gosto dlako, vretenastim telesom in nogami, spremenjenimi v plavuti: tjulnji, mroži in kiti / lov na tjulnje
♦ zool. navadni tjulenj z okroglo glavo in temnimi lisami na hrbtni strani, Phoca vitulina
SSKJ²
tjúlnjev tudi tjúlenjev -a -o prid. (ū)
tjulnji: tjulnjevo meso / čevlji iz tjulnjeve kože
SSKJ²
tjulnjevína tudi tjulenjevína -e ž (í)
1. tjulnje krzno: plašč iz tjulnjevine
2. tjulnje meso: jedli so tjulnjevino
SSKJ²
tjúlnji tudi tjúlenji -a -e prid. (ū)
nanašajoč se na tjulnje: tjulnje meso / plašč iz tjulnjega krzna
SSKJ²
tjúlnjica tudi tjúlenjica -e ž (ū)
samica tjulnja:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tk [tə̀k] medm. (ə̏)
posnema glas pri (rahlem) udarcu: tk tk tk, je potrkalo na vrata; tipkal je počasi: tk, tk, tk / vrabček je stekel po okenski polički: tk tk tk
SSKJ²
tkálec -lca [tkau̯ca tudi tkalca] m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja s tkanjem: njegov ded je bil tkalec; tkalec preprog; predilec in tkalec / ročni, strojni tkalec / tkalec žice
♦ zool. tkalci v Afriki, Indiji, Avstraliji živeče ptice, ki spletajo vrečasta gnezda, Ploceidae; družni tkalec ščinkavcu podobna tropska ptica pevka, ki gnezdi v skupini, Philetairus socius
SSKJ²
tkálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tkanje: tkalna tehnika / tkalni stroj
SSKJ²
tkálka -e [tkau̯ka in tkalka] ž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s tkanjem: izurjena tkalka
SSKJ²
tkálnica -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za tkanje: tkalnica svile; predilnica in tkalnica
SSKJ²
tkálski -a -o [tkalski in tkau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na tkanje ali tkalstvo: tkalska industrija / tkalski stroj / tkalski tehnik
♦ obrt. tkalski vozel vozel, s katerim se priključi nova nit h koncu porabljene niti; tekst. (tkalski) čolniček priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti
SSKJ²
tkálstvo -a [tudi tkau̯stvo] s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja s tkanjem: razvoj tkalstva; predilstvo in tkalstvo
SSKJ²
tkaníčenje -a s (ī)
glagolnik od tkaničiti: ukvarjati se s tkaničenjem
// tehnika vezenja po štetih nitih, ki popolnoma posnema tkanje:
SSKJ²
tkaníčiti -im nedov. (í ȋ)
etn. delati v domače platno okrasne motive z barvnimi nitmi, navadno modrimi: sama je tkaničila posteljno pregrinjalo
    tkaníčen -a -o:
    vezeni in tkaničeni prti
SSKJ²
tkanína -e ž (í)
1. tekstilni izdelek, narejen s tkanjem: izdelovati tkanine; bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna, tkanina; debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina; enobarvna, vzorčasta tkanina; gosta, redka, tanka tkanina; mrežasta tkanina zelo redka; sintetične tkanine; tkanine za hlače, ženske obleke; tkanina z vtkanimi zlatimi nitmi; barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanin; lice tkanine; pren., knjiž. nebesna tkanina zvezd; pisana tkanina življenja
♦ teh. oplemenititi tkanino; surove tkanine; tekst. polstiti tkanino; melirana tkanina; pohištvene tkanine; steklena tkanina stkana iz steklenih vlaken; potiskane tkanine; tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi
2. kar je narejeno s križanjem, prepletanjem česa upogljivega: žična tkanina
SSKJ²
tkanínast -a -o prid. (í)
ki je iz tkanine: tkaninasti trakovi
SSKJ²
tkanínski -a -o prid. (ȋ)
ki je iz tkanine: tkaninske vreče
SSKJ²
tkánje -a s (ā)
1. glagolnik od tkati: ukvarjati se s tkanjem; tkanje blaga, platna; statve za tkanje; predenje in tkanje / ročno tkanje / pisatelj je v tkanju svojih zgodb neposreden
2. kar je stkano: ogledoval si je tkanje na mizi; pas iz volnenega tkanja
SSKJ²
tkáti tkèm nedov. (á ȅ)
1. delati tekstilne izdelke s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: tkalka tke; tkati blago, platno, tkanino; tkati iz bombažne niti, volne; tkati na statvah, s statvami; tkati in presti / ročno, strojno tkati / tkati preprogo, prt; pren. sončni žarki tkejo čipke na steni
♦ tekst. tkati v platneni vezavi
// s križanjem, prepletanjem česa upogljivega delati, izdelovati kaj: tkati kovinsko mrežo; tkati iz jeklene žice
2. delati pajčevino: v kotu tke pajek / pajek tke pajčevino
3. ekspr. delati, snovati: v nočeh brez spanja je tkala načrte za prihodnost / pisatelj tke pripoved, zgodbo jo oblikuje z razvrščanjem, povezovanjem njenih sestavin / molčal je in tkal svoje misli mislil, premišljeval; tkati sanje sanjati
4. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: tkal je ljubezen z njo; tkati stike med narodi
    tkáti se ekspr.
    nastajati, pojavljati se: nad morjem se je tkala večerna zarja / med njimi so se tkale trdne vezi prijateljstva
    tkán -a -o:
    tkane preproge; gosto tkano platno
SSKJ²
tkívast -a -o prid. (í)
podoben tkivu: tkivasto prepletanje barv na tkanini
SSKJ²
tkíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tkivo: tkivne celice, plasti / ugotavljati tkivno skladnost
♦ anat. tkivna tekočina tekočina med celicami v tkivu; biol. tkivna kultura celice enega tkiva, ki rastejo v umetnem gojišču zunaj telesa
SSKJ²
tkívje -a s (ȋ)
knjiž. več tkiv, tkiva: tkivje človeškega organizma
SSKJ²
tkívo -a s (í)
1. skupek po obliki in funkciji podobnih celic živih bitij: tkivo se obnavlja, odmira, raste; poškodovati tkivo; bolno, zdravo tkivo; gobasto, mehko tkivo; razraščanje tkiva pri raku; sprememba tkiva / hrustančno, kostno tkivo; rastlinsko, živalsko tkivo / rakasto tkivo / telesno tkivo
♦ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; maščobno, živčno tkivo; biol. celično, limfatično tkivo; oporno, vezivno tkivo; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline
2. publ., navadno s prilastkom skupek osnovnih, med seboj povezanih enot česa: tkivo mestnih zgradb / glasbeno tkivo; idejno, pripovedno tkivo romana; tkivo pesmi
SSKJ²
tlà tál [tau̯ in tal] s mn., mest. tléh, or. tlémi tudi tlí (ȁ á)
1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se je odbila od tal; pest ga je tiščala k tlom; pasti, sesti na tla; vreči kaj ob tla; s peto udariti ob tla; gledati v tla; ležati na tleh; razliti, razsuti kaj po tleh; pri tleh piha; mrzla, spolzka, suha tla / stopiti na mesečeva tla; pren. postaviti sklepanje na trdna tla
2. spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi: čistiti, loščiti tla; obložiti tla s keramičnimi ploščicami; zavesa sega od stropa do tal; čevlje je pustil v veži na tleh / umazana tla vagona / betonska, kamnita, parketna tla
3. zemeljska površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: konj je s kopitom kopal tla; sneg je pokril tla; veje segajo do tal; letalo se je dvignilo s tal; padel je z vrha strehe na tla
4. trdna plast pod zemeljsko površino: voda izpodkopava tla; iz tal molijo skale; rečna struga se vse globlje zajeda v tla; sledovi potresa so vidni v tleh; naplavinska, ognjeniška tla
// vrhnji del te plasti, ki omogoča uspevanje rastlin: tla brez gnojenja se kmalu izčrpajo; obdelati, prekopati tla; osiromašiti tla s sekanjem gozdov; mlado rastlinje poganja iz tal; prepustna, prhka, zbita tla; sestava, vrste tal / apnena, lapornata, peščena tla; gozdna tla; nerodovitna, rodovitna tla; to cvetje dobro uspeva v vrtnih tleh; pren. take razmere so bile plodna tla za razcvet umetnosti
5. navadno s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi: kraška, močvirna, puščavska tla; ravninska tla; oblikovanost tal / ekspr.: zapustiti domača tla domovino; življenje na tujih tleh v tujini / publ., z oslabljenim pomenom: napredno gibanje se je širilo zlasti na univerzitetnih tleh na univerzi; javno mnenje je proti jedrskemu orožju na tleh Slovenije v Sloveniji
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do tal popolnoma, čisto: do tal porušiti; hiša je zgorela do tal; do tal razrvani temelji družbe / do tal se priklanjati zelo
7. ekspr., v povedni rabi, v zvezi na tleh izraža zelo nizko stopnjo: disciplina je na tleh; vse naše delovanje je bilo takrat še na tleh / država je gospodarsko na tleh
● ekspr. tla mu gorijo pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bilo je čisto, da bi lahko jedel s tal zelo čisto; ekspr. spraviti koga na tla preprečiti mu odpor, samostojno delovanje; ekspr. izginil je, kot da bi se v tla pogreznil, udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. sunil sem ga, in že je bil na tleh je padel na tla; ekspr. misliš, da denar po tleh pobiram da ga na lahek način zaslužim; star. stanovati pri tleh v pritličju; ekspr. bombni napad je izravnal mesto s tlemi popolnoma ga je porušil; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedel resničnosti, mogočega, dovoljenega; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem
♦ agr. humozna tla ki vsebujejo veliko humusa; lahka z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi, težka tla z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. nosilna tla
SSKJ²
tlačàn in tlačán -ána m (ȁ á; ȃ)
1. v fevdalizmu podložnik, ki je dolžen opravljati tlako: biti tlačan; tlačani in svobodnjaki / fevdalni tlačan; kmet tlačan
2. ekspr. kdor opravlja težko, malo cenjeno delo: v tej službi je bil pravi tlačan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tlačániti -im nedov. (á ȃ)
1. v fevdalizmu biti tlačan, opravljati tlako: podložniki so desetinili in tlačanili; tlačaniti graščakom
2. ekspr. opravljati težko, malo cenjeno delo: vse življenje mu je tlačanila / dolga leta je tlačanil v novinarstvu
● knjiž. naše ljudstvo je tlačanilo raznim tujcem jim je bilo podrejeno, je bilo od njih odvisno
SSKJ²
tlačánka -e ž (ȃ)
1. v fevdalizmu podložnica, ki je dolžna opravljati tlako: samostanska tlačanka
2. ekspr. ženska, ki opravlja težko, malo cenjeno delo: doma je še vedno tlačanka
SSKJ²
tlačánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tlačane ali tlačanstvo: tlačansko delo; tlačansko življenje je bilo težko / tlačanski kmetje; tlačanska družina / tlačanska miselnost
SSKJ²
tlačánstvo -a s (ȃ)
v fevdalizmu obstoj tlačanov: odpraviti tlačanstvo; suženjstvo in tlačanstvo
// stanje, življenje tlačanov: osvoboditi koga tlačanstva; kmet se je tlačanstvu večkrat uprl
SSKJ²
tláčen1 -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tlak, pritisk: ugotavljati tlačne razlike / tlačna naprava; tlačna posoda za brizganje laka
♦ metal. tlačno litje; strojn. tlačni gib gib bata, med katerim se tekočina potiska iz valja; tlačno mazanje; teh. tlačni cevovod cevovod, v katerem je notranji tlak večji od zunanjega; tlačni kotel kotel z nadtlakom; tlačni preizkus; tlačni regulator regulator, ki vzdržuje konstanten tlak; tlačni ventil ventil, skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; tlačna črpalka tlačilka; tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; žel. tlačna zavora naprava za zaviranje s stisnjenim zrakom
SSKJ²
tláčen2 -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tlak, obloga: neravna tlačna površina / tlačne kocke, ploščice
SSKJ²
tláčenec -nca m (ȃ)
ekspr. kdor je tlačen, zatiran: družba brez tlačiteljev in tlačencev
SSKJ²
tláčenje -a s (á)
glagolnik od tlačiti: tlačenje sena, zelja / tlačenje perja v blazino / narodnostno, politično tlačenje ljudi
SSKJ²
tláčenka -e ž (ȃ)
gastr. svinjski želodec z nadevom iz na debelo zrezanega svinjskega mesa, slanine in primešane krvi ali brez nje: jesti tlačenko s čebulo; jetrnice, krvavice in tlačenke
SSKJ²
tlačílec -lca [tlačilca in tlačiu̯ca] m (ȋ)
1. kdor tlači: tlačilec grozdja, zelja
2. priprava, stroj za tlačenje: uporabljati tlačilec / tlačilec snega teptalni stroj
SSKJ²
tlačílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tlačenje: tlačilne priprave
♦ agr. tlačilna kolesa kolesa pri sejalnem stroju, ki tlačijo, potiskajo seme v zemljo
SSKJ²
tlačílka -e [tudi tlačiu̯ka] ž (ȋ)
1. stroj ali naprava, ki (zelo) dvigne tlak tekočine, plina: uporaba tlačilk / vodna tlačilka; zračna tlačilka za kolo
♦ avt. vbrizgalna tlačilka za razprševanje goriva; grad. tlačilka za beton, malto; strojn. mazalna tlačilka priprava, pri kateri gre mazivo pod tlakom iz zbiralnika na mazna mesta
2. gospodinjska priprava za tlačenje, stiskanje: zelenjavo je pretlačila s tlačilko / tlačilka za krompir
3. ženska, ki tlači: tlačilke zelja
SSKJ²
tlačílnica -e ž (ȋ)
knjiž. stiskalnica: tlačilnica za sadje / nositi grozdje v tlačilnico
SSKJ²
tlačítelj -a m (ȋ)
ekspr. kdor jemlje, omejuje komu pravice, svobodo: upreti se tlačiteljem; fašistični tlačitelji; gospodarski, politični tlačitelji naroda
SSKJ²
tlačíteljica -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki jemlje, omejuje komu pravice, svobodo: boj proti tlačiteljici
SSKJ²
tlačíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tlačitelje ali tlačenje: tlačiteljske vojske / tlačiteljska vlada
SSKJ²
tláčiti -im, in tlačíti in tláčiti -im nedov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. povzročati, da kaj zaradi pritiska
a) zavzema manjši prostor: tlačiti seno na vozu; tlačiti zelje / tlačiti ilovico z nogami
b) spreminja prvotno obliko, položaj: ne tlači klobuka; s hojo, valjanjem tlačiti travo
// povzročati, da se kaj mehkega zaradi pritiska stisne, razleze: tlačiti grozdje, sadje; tlačiti kuhan krompir, peso za prašiče
2. s prislovnim določilom s silo dajati, spravljati kaj v kaj, navadno brez reda: tlačiti perje, volno v blazino; tlačiti obleko v nahrbtnik; ded si je tlačil tobak v pipo / tlačiti si srajco za hlače / ekspr.: tlačiti knjige na polico, v torbo; skrivaj si je tlačil orehe v žepe; pren. tlačiti znanje v glavo
// ekspr. hitro, veliko jesti: tlačiti hrano vase; tlačiti se z žganci / tlačiti si kruh v usta
3. ekspr. povzročati, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: jetnike so tlačili v klet; vsi so se tlačili v dvorano / tlačili smo se skozi ozka vrata / ob tej uri se v avtobusu vedno tlačimo gnetemo, prerivamo
4. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: oblast je tlačila kmete; narodno, politično tlačiti
5. ekspr. preprečevati razvoj, pojavljanje česa: tlačiti dvom, jezo, strah / tlačiti jok, solze / tlačiti upor
6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen stanja, kot ga določa samostalnik: tlači ga naduha; tlačila jih je revščina; tlači jo samota, skrb / ponoči jo je zopet tlačila mora; nesreča mu je tlačila srce
● evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. ni vreden, da zemljo tlači slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. te razmere so ga tlačile k tlom ga delale nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. vse tlači v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
♦ teh. s tlačilko dvigovati tlak tekočine, plina
    tlačèč -éča -e:
    otresti se tlačečega občutka tesnobe
    tláčen -a -o:
    braniti tlačeno pravico; zatirano in tlačeno ljudstvo; sam.: upor izkoriščanih in tlačenih
SSKJ²
tlák1 -a m (ȃ)
sila na enoto površine: tlak narašča, pada; meriti tlak; majhen, velik tlak; nizek, visok, zvišan tlak; povečanje, sprememba tlaka / zračni tlak; tlak olja v motorju; tlak plina, tekočine, vode; tlak v kotlu, posodi / lonec na (zvišani) tlak lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod tlakom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod tlakom vbrizgati maso v kalupe
♦ bot. koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; fiz. hidrostatični tlak; delni ali parcialni tlak posameznega plina v zmesi plinov; fiz., kem. osmotski tlak; fiz., teh. obremenitev na tlak; glasb. zvočni tlak merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; med. krvni tlak; meteor. območje visokega zračnega tlaka; strojn. kritični tlak pri katerem doseže plin med ekspanzijo zvočno hitrost; teh. delovni tlak ki ga mora imeti plin za delovanje naprave, priprave
SSKJ²
tlák2 -a m (ȃ)
1. obloga na trdni, utrjeni površini, namenjeni za hojo, vožnjo: narediti, obnoviti, poškodovati tlak; polagati tlak; betonski, kamnit, opečnat tlak; tlak iz keramičnih ploščic; kocke za tlak / hoditi po tlaku / cerkveni tlak; cestni tlak
// del te obloge, navadno iz betona, za nameščanje, pritrjevanje talnih oblog: hiša še nima tlakov / brusiti, izravnavati tlake
♦ grad. venecijanski tlak
2. zastar. tla, pod1: otrok se je igral na ilovnatem tlaku v hiši
3. zastar. pločnik: stopati po tlaku ob hišah
SSKJ²
tláka -e ž (á)
1. v fevdalizmu podložniško obvezno neplačano delo zemljiškemu gospodu: opravljati tlako; hoditi, iti na tlako; tlaka in desetina / kmetje so morali delati tlako / graščinska, samostanska tlaka
● občinska tlaka nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti
2. ekspr. težko, malo cenjeno delo: ta služba je zanj tlaka / dela tlako pri časopisu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tlákar -ja m (ȃ)
star. tlakovalec: preživljal se je kot tlakar
SSKJ²
tlákati -am nedov. in dov. (ȃ)
star. tlakovati: tlakati cesto, dvorišče
    tlákan -a -o:
    hlev je bil tlakan
SSKJ²
tlakomér -a m (ẹ̑)
knjiž. priprava za merjenje tlaka; manometer: tlakomer na parnem kotlu
// barometer: tlakomer kaže (na) spremenljivo / tlakomer pada, raste
SSKJ²
tlakoválec -lca [tlakovau̯ca tudi tlakovalca] m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tlaka: utrjevalci cestišča in tlakovalci
SSKJ²
tlakoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tlakovanje: tlakovalne kocke / tlakovalna dela
SSKJ²
tlakovánje -a s (ȃ)
glagolnik od tlakovati: tlakovanje pločnikov; granitne kocke za tlakovanje cest
SSKJ²
tlakováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti
    tlakován -a -o:
    trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev
SSKJ²
tlákovec -vca m (ā)
kamnita, betonska kocka, opeka za oblogo tal: izdelovati tlakovce; kvadratni, šesterokotni tlakovci; tla so bila iz opečnih tlakovcev; tlakovci iz granita, marmorja / polagati tlakovce
// tla iz takih kock, opeke: ropotanje koles po tlakovcih
SSKJ²
tlákoven in tlakôven -vna -o prid. (ȃ; ō)
nanašajoč se na tlakovanje ali tlak: tlakovna površina / tlakovne kocke, plošče
SSKJ²
tlápnja -e ž (á) zastar.
1. blodnja, privid: zanj so bili ideali le tlapnje
2. govoričenje, blebetanje: take besede so navadna tlapnja
SSKJ²
tláški -a -o (ȃ)
pridevnik od tlaka: število tlaških dni
SSKJ²
tlè prisl. (ȅ)
pog. tu1, tule: tle jim ni dolgčas; tle se podpiši / tle v baru se zbirajo
● pog. utihnite! Do tle (gor) vas imam naveličan sem vas, odveč ste mi
SSKJ²
tlèle prisl. (ȅ)
pog., ekspr. tu1, tule: tlele smo bili že večkrat; tlele ne smete noter / nekje tlele bi nas morali čakati
SSKJ²
tlênje -a s (é)
glagolnik od tleti: tlenje oglja, žerjavice / tlenje ljubezni / tlenje upora
♦ elektr. anodno, katodno tlenje; kem. temperatura tlenja temperatura, pri kateri poteka tlenje
SSKJ²
tlèsk1 tléska in tlêska m (ȅ ẹ́, é)
1. kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: slišal se je tlesk; tlesk pokrova / pasti z glasnim tleskom; s tleskom zapreti vrata
2. glagolnik od tleskniti: enakomeren tlesk peruti / tlesk z bičem
SSKJ²
tlèsk2 medm. (ȅ)
posnema kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: tlesk, je zaprl cigaretnico; slišalo se je udarjanje vesel: tlesk, tlesk
SSKJ²
tléskanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od tleskati: slišalo se je le tleskanje avtomobilskih vrat / tleskanje s prsti / tleskanje perila ob perilnik / tleskanje valov ob bok ladje
SSKJ²
tléskati -am nedov. (ẹ̄)
1. dajati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj: v temi so tleskala vesla / ekspr. vrata so ves dan tleskala se tleskajoče zapirala
2. povzročati kratke, svetle glasove s ploskim udarjanjem, zadevanjem ob kaj: riba je tleskala z repom / tleskati z jezikom; tleskati s prsti / tleskati z vrati tleskajoče jih zapirati
3. slišno, plosko udarjati: dekleta so s perilom tleskala ob perilnik; otrok je z ročicama veselo tleskal po vodi; med smehom se je tleskal po kolenih, stegnih / prijateljsko so se tleskali po plečih / od navdušenja so tleskali z rokami
4. ekspr. slišno, plosko udarjati, zadevati ob kaj: valovi so tleskali ob skalo; svinčenke so tleskale ob tlak
// slišno, plosko padati: deske so druga za drugo tleskale z voza / pri skakanju v vodo so tleskali na trebuhe / dež je tleskal na okna, po šipah
    tleskáje :
    smejal se je, tleskaje (se) po kolenih
    tleskajóč -a -e:
    tleskajoči glasovi, udarci; prisl.: tleskajoče udarjati
SSKJ²
tléskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: v temi je slišal tleskniti veslo
2. povzročiti kratek, svetel glas s ploskim udarcem, zadetjem ob kaj: tleskniti s pokrovom cigaretnice; riba je tlesknila z repom / tleskniti z jezikom; tleskniti s prsti / tleskniti z vrati s tleskom jih zapreti
3. slišno, plosko udariti: z roko ga je tlesknil po hrbtu, plečih; zasmejal se je in se tlesknil po stegnih / od navdušenja je tlesknila z rokami
4. ekspr. slišno, plosko udariti, zadeti ob kaj: krogle so tlesknile po oklepu; val je tlesknil ob bok ladje
// slišno, plosko pasti: knjiga je tlesknila na tla / kadar skoči v vodo, tleskne na trebuh
SSKJ²
tléskoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. s tleskom: jajce je tleskoma padlo na tla; tleskoma zapreti knjigo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tleskòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. tlesk1: zaslišal se je tleskot vesel
SSKJ²
tlésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
tleskniti: v temi je tlesnilo veslo / tlesniti s pokrovom cigaretnice / tlesniti z jezikom; tlesniti s prsti / tlesnila je z vrati in odšla jih je s tleskom zaprla / z roko ga je tlesnila po glavi / navdušeno je tlesnila z rokami / tlesniti na tla
SSKJ²
tléti tlím nedov., tlì (ẹ́ í)
1. goreti počasi in brez plamena: drva v peči so tlela; žerjavica tli pod pepelom; brezoseb. danes noče goreti, samo tli
2. ekspr. biti, obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito: med njima je tlela ljubezen / v njej je še tlelo upanje; ta želja že dolgo tli v njegovem srcu / iskra upora spet tli
// kazati se v majhni meri: v očeh ji tli veselje / na nebu tli tisoč zvezd medlo sveti; nastopil je mrak, le na obzorju je še tlel ozek trak svetlobe bil viden
● ekspr. v njem je še tlelo življenje še je bil živ; preg. stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli)
    tlèč -éča -e:
    tleč stenj; razpihati tlečo žerjavico; tleče sovraštvo
SSKJ²
tlílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tlenje: tlilna snov
♦ elektr. tlilna katoda; tlilno razelektrenje električno prevajanje v plinih, ki se kaže s svetlenjem
SSKJ²
tlívka -e ž (ȋ)
elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posreduje razredčeni plin prehod električnega toka: vklopiti tlivko; kontrolirati s tlivko / neonska tlivka z neonom napolnjena plinska elektronka
SSKJ²
tlò tlà s (ȍ ȁ)
knjiž. tla: nizka soba z ilovnatim tlom / to je ugodno tlo za rastline; peščeno, skalnato tlo
SSKJ²
tločŕt in tlóčrt -a m (ȓ; ọ̑)
knjiž. tloris: tločrt hiše; grad s kvadratnim tločrtom
SSKJ²
tlóris tudi tlorís -a m (ọ̑; ȋ)
1. grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe, predmeta s podatki o merah: narisati, povečati tloris; vnesti mere v tloris; tloris hiše, stroja; tloris kleti, nadstropja
// podoba, oblikovanost stavbe, predmeta, prostora v vodoravnem prerezu, gledana od zgoraj: izkopavanja so odkrila tloris gradu, mesta; okrogel, podolžen tloris; stanovanjski tlorisi; v nadstropju je tloris drugačen kot v pritličju / stavba je v tlorisu kvadratna
♦ arhit. bazilikalni tloris
2. geom. projekcija predmeta navadno na vodoravno ravnino: naris in tloris
3. knjiž. temelj, osnova: idejni tloris romana; metrični tloris pesmi
SSKJ²
tlórisen tudi tlorísen -sna -o prid. (ọ̑; ȋ)
nanašajoč se na tloris: tlorisni podatki; tlorisna oblika / tlorisna površina, zasnova / tlorisna ravnina navadno vodoravna projekcijska ravnina
SSKJ²
tloslôvje -a s (ȏ)
knjiž. veda o prsti, tleh; pedologija2: razvoj tloslovja
SSKJ²
tnála -e ž (á)
tnalo: sekati drva na tnali / mesarska tnala / pospraviti po tnali
SSKJ²
tnálce -a s (á)
manjšalnica od tnalo: sekati drva na tnalcu
SSKJ²
tnálica -e ž (á)
tnalce: zasaditi sekirico v tnalico
SSKJ²
tnálo -a s (á)
1. nerazsekan večji kos debla, na katerem se sekajo, cepijo drva: zasaditi sekiro v tnalo; sekati drva na tnalu; grčavo, veliko tnalo; neroden je kot tnalo
● dati, položiti glavo na tnalo nekdaj biti kaznovan z obglavljenjem; njegove obtožujoče besede so padale po njej kakor sekira po tnalu bile izrečene brez prizanašanja, usmiljenja
// navadno s prilastkom temu podoben podstavek, na katerem se seka, reže: presekati kost na tnalu / kleparsko, mesarsko tnalo
2. prostor za sekanje, cepljenje drv: pospraviti tnalo; pripeljati drva na tnalo
3. slabš. neumen, okoren človek: izšolala ga bosta, da ne bo tako tnalo kot onadva / kot psovka tnalo neotesano
SSKJ²
tnalovína -e ž (í)
z zemljo pomešani lesni odpadki, nastali ob sekanju, cepljenju drv na tnalu: spravljati tnalovino na kup; gnojiti s tnalovino
SSKJ²
tnálovka -e ž (á)
vrtn. mešanica preperelih delov lesa in zemlje: pognojiti s tnalovko
SSKJ²
tó člen. (ọ̑)
izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: to so bili jezni, ko so ugotovili prevaro; joj, to ga bo bolelo; to se bodo čudili; to se boš načakal / iron. to si (mi) pameten
// izraža začudenje, nejevoljo, očitek: kako to leta hitro tečejo; kako to, da te zebe; fantje, dajmo, kaj to dremljete; kaj je to ona napravila iz njega
● ekspr. to ti je fant izraža občudovanje; ekspr. to ti je goljuf velik goljuf je
SSKJ²
toaléta -e ž (ẹ̑)
1. boljša ženska obleka za posebne priložnosti: zna nositi toaleto; elegantna, preprosta toaleta; modra toaleta iz tila / dolga plesna toaleta; večerna toaleta
2. oblačenje, urejanje svoje zunanjosti: končati toaleto; med toaleto je ne sme nihče motiti; jutranja toaleta; soba za toaleto
// knjiž. toaletne potrebščine: pospraviti toaleto v torbico
3. prostor s straniščem in navadno umivalnico, zlasti v javnih lokalih: toaleta je na koncu hodnika; šla je v toaleto, da si popravi pričesko / toaleta za dame; toaleta v letalu
SSKJ²
toaléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na toaleto: toaletni dodatki / toaletni prostori; toaletna mizica mizica s toaletnimi potrebščinami; toaletne potrebščine; toaletna torbica torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletno milo / toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir
SSKJ²
toast -a [tôu̯st] m (ȏ) gastr.
1. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje, opečenec: k tatarskemu bifteku ponudimo toast; namazati toast z maslom
2. na tanke kose narezan beli oljnati kruh, navadno brez skorje, za opekanje: opeči toast; zavitek toasta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
toaster -ja [tôu̯ster] m (ō)
električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine, opekač: opeči kruh v toasterju
SSKJ²
tobáčen -čna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na tobak: posušeni tobačni listi / tobačna polja / tobačni dim; tobačni izdelki; tobačna industrija; tobačna tovarna
    tobáčno prisl.:
    obleka tobačno rjave barve
SSKJ²
tobáčnica -e ž (ȃ)
doza za tobak: vzeti ščep tobaka iz tobačnice; srebrna tobačnica; tobačnica in cigaretnica
SSKJ²
tobák -a m (ȃ)
1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak
2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov
● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič
♦ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka
SSKJ²
tobákar -ja m (ȃ)
1. ekspr. kdor (rad) kadi tobak: hud tobakar je
2. star. tihotapec tobaka: preganjati tobakarje
SSKJ²
tobakárna -e ž (ȃ) star.
1. prodajalna tobaka in tobačnih izdelkov: prodajati v tobakarni
2. tobačna tovarna: zaposlil se je v tobakarni
SSKJ²
tobákec -kca m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od tobak: kaditi, njuhati tobakec
SSKJ²
tobakêra -e ž (ȇ)
zastar. tobačnica: vzeti ščepec tobaka iz tobakere
SSKJ²
tobákov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tobak: tobakovi listi / tobakovi nasadi / tobakov dim; tobakov katran katran, ki nastaja pri kajenju
SSKJ²
tobákovec -vca m (ȃ)
enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin: obirati liste tobakovca
SSKJ²
tóbogan -a m (ọ̑)
1. priprava v obliki nagnjenega korita z gladkim dnom za drsenje, spuščanje sede ali leže: na igrišču so postavili tobogan; otroci se spuščajo po toboganu
2. pri severnoameriških Indijancih dolge nizke sani: naložiti tovor na tobogane
SSKJ²
tobôlec -lca m (ó) nar. belokranjsko
1. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: kose in tobolci
2. majhna posoda iz lubja: nabirati jagode v tobolec
SSKJ²
tobrálko -a m (ȃ)
tekst. tanek bombažni batist: poletna obleka iz tobralka
SSKJ²
toccata gl. tokata
SSKJ²
tòč tudi tóč tóča m (ȍ ọ́; ọ̑)
šport. vrtenje telovadca, oprtega na rokah, okrog droga: narediti toč / toč na drogu
SSKJ²
tóča -e ž (ọ́)
1. padavine v obliki večjih ledenih zrn: toča pada, se usuje; toča je pobila žito, poškodovala drevje; kakor kurja jajca debela toča; huda toča / izstreliti raketo proti toči; pren., ekspr. na borce se je usula ognjena toča
● preg. po toči zvoniti je prepozno prepozno je začeti delovati, ukrepati po tem, ko se je kaj neugodnega že zgodilo, je bila škoda že narejena
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, udarjajočega: po njih se je usula toča kamenja, krogel / toča besed, očitkov; toča vprašanj
SSKJ²
točáj -a m (ȃ)
1. gostinski delavec, ki streže gostom pijačo: dela v pivnici kot točaj; točaj v belem suknjiču / priučeni točaj
// kdor toči, nataka pijačo: dva od svatov sta bila za točaja
2. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo s pijačo: stregli so pod nadzorstvom stolnika in točaja
// naslov za plemiča: bil je imenovan za dvornega točaja
SSKJ²
točájka -e ž (ȃ)
1. gostinska delavka, ki streže gostom pijačo: dela kot točajka; točajka v bifeju; natakarice in točajke
2. knjiž. natakarica: stregla jima je prijazna točajka
SSKJ²
točájstvo -a s (ȃ)
zgod., v fevdalizmu naslov ali služba točaja: dedno točajstvo
SSKJ²
tóčen1 -čna -o prid., tóčnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se popolnoma drži določenega časa, roka: čudno, da ga še ni, ponavadi je točen; vlak je bil točen; podjetje je pri dobavah točno; točen je kot ura / točen prihod letala
2. ki pri merjenju česa kaže toliko, kot je v resnici: točni instrumenti; točna tehtnica; točna ura
3. ki se popolnoma sklada z resničnim stanjem, z dejstvi: navesti točen čas, datum; točen izračun; točni podatki; točen rezultat / točna analiza; ta sodba je točna
// ki se ujema z originalom: točen prepis pogodbe / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen
    tóčno 
    1. prislov od točen: prišel je točno; predstava se začne točno ob petih; ti pojmi niso točno razmejeni natančno, pravilno; ekspr. v službo prihaja do minute točno / elipt. v drami so obnovili, ali točneje, prenovili lansko predstavo
    2. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: povedal je točno to, kar je mislil / izdelan točno po meri; delo poteka točno po načrtu
    3. v členkovni rabi prav, ravno: točno on je to storil / avtomobil se je ustavil točno pred hišo / ne ve točno, zakaj je odnehal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tóčen2 -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na točo: točno zrno / točni oblaki
SSKJ²
tóčenje -a s (ọ́)
glagolnik od točiti: pri točenju je polil precej vina / prepovedali so točenje alkoholnih pijač mladoletnikom / točenje medu
SSKJ²
točílec -lca [točiu̯ca in točilca] m (ȋ)
kdor toči, nataka pijačo: tega ne bom pil, je rekel točilcu; biti za točilca / točilec v bifeju točaj / točilec pijač
SSKJ²
točílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na točenje: točilni prostori / točilni pult; točilna miza
♦ pravn. točilna pravica pravica točenja alkoholnih pijač
SSKJ²
točílnica -e ž (ȋ)
1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici; točilnica ob bencinski črpalki
2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico
SSKJ²
točílnik -a m (ȋ)
knjiž. točilna miza: streči za točilnikom
SSKJ²
točílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na točilnico: točilniški prostor / točilniška miza točilna miza
SSKJ²
točílo -a s (í)
čeb. priprava za spravljanje medu iz satja: vrteti točilo / čebelarsko točilo
SSKJ²
točíti1 tóčim nedov. (ī ọ́)
1. spravljati kam kaj tekočega, zlasti pijačo: točiti vino, žganje v kozarce; točiti vodo iz steklenice; točiti s tresočo se roko / točiti bencin v rezervoar
2. prodajati pijačo, zlasti v gostinskem lokalu: točiti alkoholne in brezalkoholne pijače / točimo odprto pivo
// streči s pijačo, navadno v gostinskem lokalu: če je bilo veliko gostov, je točil tudi gospodar; točiti za točilno mizo
3. ekspr. izločati kaj tekočega (v velikih količinah): točiti kot grah debele solze / točiti sline cediti
4. nar. puščati (tekočino): lonec toči; popravili so streho, da ni več točila
● knjiž. potok toči vodo čez skale voda teče čez skale; ekspr. kaj bi točili solze jokali, žalovali; ekspr. točiti krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino
♦ čeb. točiti med s točilom spravljati med iz satja
    točíti se knjiž.
    1. teči: s pobočja so se točili blatni potočki / kri se toči po žilah; na tem mestu se reka toči v morje se izliva
    2. ekspr. prihajati, razširjati se: iz zabavišča se toči hrup; z neba se toči blaga luč
    tóčen -a -o:
    vino, točeno v nove sode / točeno pivo pivo, ki se prodaja sproti natočeno iz soda; sam.:, pog. eno malo točeno, prosim malo točeno pivo
SSKJ²
točíti2 -ím nedov. (ī í)
1. star. kotaliti, valiti1: otroci točijo obroče; jabolka se točijo po bregu / veter toči mlin vrti
2. nar. zibati, gugati: pestunja je točila zibelko
SSKJ²
tóčka -e ž (ọ̑)
1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju; razdalja med skrajnima točkama
// majhno, navadno okroglo mesto na površini česa, narejeno s pritiskom, z dotikom česa ostrega: narisati, vtisniti točko; potegniti črto od točke do točke; označiti vzorec s točkami / napaka leče, da upodobi črtico kot točko; sliko je sestavil iz samih barvnih točk
// v zvezi slikovna točka najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost: povečati število slikovnih točk in diagonalo zaslona; digitalni fotoaparati z ločljivostjo tri milijone slikovnih točk
2. geom. osnovni element premic, daljic, ravnin: točka leži na premici; razdalja od točke A do točke B; točka grafa; točka, v kateri se sekata premici; izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu; določiti lego točke v ravnini / diametralni točki ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera; prebodna točka v kateri premica seka ravnino ali črto; realna točka katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; robna, stična točka; niz točk množica točk na črti
3. manjši del prostora, mesto v prostoru, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: dosegli so točko, od koder se je videlo mesto; s tem orožjem lahko dosežejo vsako točko na zemlji; zazrl se je v točko pred seboj; premikati se proti določeni točki; zemljepisna širina in dolžina točke, na kateri je ladja
// navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo: vas je na dobri točki; izhodiščna točka za vzpon na goro; izletniška, razgledna, turistična točka / bombe so vrgli na najbolj občutljive nasprotnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode / črna točka cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami
4. navadno s prilastkom del potekanja, trajanja kakega pojava, dogajanja, ko to doseže stanje, vrednost, kot ju nakazuje določilo: prišli so do točke, ko se temu vprašanju niso mogli več ogniti; naraščanje reke je doseglo kritično točko / točka vrenja vrelišče
// publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / šport. žarg. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza
5. navadno s prilastkom dejstvo, ki določa, opredeljuje kak pojav, kako celoto tako, kot nakazuje določilo: bistvene, temeljne točke v strukturi izobraževanja; oporna točka domneve; knjiž. odkriti točke, ob katerih se dogajanje drame lomi
// v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: iskati, najti stične točke; to je edina stična točka med njimi; stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: razmere v zdravstvu so naša boleča točka; pogostni izostanki so glavna boleča točka v razredu
6. vsak od vsebinsko zaključenih delov
a) kakega besedila, označen navadno s številko: točka 3 potrebuje razlago; išči pod točko c / sestaviti resolucijo po točkah; dopolnilo k točki 2 zakona
b) dnevnega reda sestanka, zborovanja: določili so točke, o katerih bodo razpravljali na zboru; prva točka dnevnega reda / preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja; publ. to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki
c) sporeda kake prireditve: napovedati točke na prireditvi; akrobati so naštudirali novo točko; pevska, plesna, solistična točka
7. s številko izražena enota za merjenje, vrednotenje dosežkov na kakem področju: tekmec je dobil točko več; boriti se za točke; ocenjevati s točkami; na natečaju je dosegel devetdeset od stotih mogočih točk; za pozitivno oceno se zahteva določeno število točk / pri tej igri štejeta dama in kralj dvajset točk / kreditna točka enota za vrednotenje dela, ki ga študent opravi v procesu izobraževanja, zlasti v bolonjskem sistemu
// s številko izražena enota za vrednotenje del in nalog v kaki delovni organizaciji: posebne naloge se vrednotijo z dodatnim številom točk / pog. zvišati točko povečati vrednost točke
8. zlasti v vojnem času enota na (živilski) nakaznici: odrezati od nakaznice pet točk / kupovati blago, živila na točke z (živilskimi) nakaznicami
● publ. šahista sta si razdelila točko partija se je končala z remijem; publ. sodnik je pokazal na belo točko prisodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; publ. svoje življenje je spet začenjal na ničelni točki na izhodiščni, začetni točki; na hierarhično, socialno najnižji točki; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo lahko kdo izkoristi
♦ alp. obveščevalna točka kraj, mesto, kjer se lahko prijavijo nesreče v gorah; astron. južna točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine; elektr. nevtralna točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; fiz. ničelna točka izhodiščna točka na merilni lestvici, kjer je vrednost merjene količine enaka nič; geod. poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; med. bolečinska točka mesto, kjer je bolečina pri določeni bolezni najizrazitejša; psih. absolutna ničelna točka umskega razvoja začetek pojavljanja umskih, duševnih pojavov pri človekovem zarodku; šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi večjega števila dobljenih točk; kazenska točka pri nekaterih športih ki se zaradi napake, prekrška odšteje od seštevka točk; tekst. vezna točka mesto, kjer se križata dve niti; voj. ničelna točka na zemeljski površini pod središčem jedrske eksplozije ali nad njim
SSKJ²
točkálnik -a m (ȃ)
teh. stroj za točkovno varjenje:
SSKJ²
točkálo -a s (á)
teh. jeklen klin za označevanje točk na površini kovine: s točkalom označiti mesta za vrtanje
SSKJ²
tóčkast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz točk: točkasta črta / točkasta pisava
♦ fiz. točkasti vir svetlobe vir svetlobe v obliki točke; točkasto telo telo, katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom
SSKJ²
tóčkica -e ž (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od točka: ladja je bila videti le še kot točkica na obzorju / samo dve točkici sta na dnevnem redu
SSKJ²
točkopís -a m (ȋ)
navadno v zvezi Braillov točkopis pisava za slepe z znaki iz kombinacij točk, ki so vtisnjeni v papir: brati Braillov točkopis
SSKJ²
točkoválec -lca [točkovau̯ca tudi točkovalca] m (ȃ)
kdor točkuje: točkovalci stanovanj
SSKJ²
točkoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na točkovanje: točkovalna komisija / točkovalne tabele
SSKJ²
točkovánje -a s (ȃ)
glagolnik od točkovati: metoda, sistem točkovanja; pravilnik točkovanja svetovnega prvenstva / končati točkovanje stanovanj
SSKJ²
točkováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
1. izražati vrednost česa s točkami: točkovati rezultate tekmovanja / učitelj naloge točkuje; vsak odgovor se točkuje
2. ocenjevati določeno lastnost česa s točkami: komisija je začela točkovati stanovanja; točkovati po pravilniku
● to tekmovanje se točkuje tudi za evropsko prvenstvo v njem dosežene točke se upoštevajo tudi v evropskem prvenstvu
    točkován -a -o:
    visoko točkovano delovno mesto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
točkôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na točko: točkovna razdalja / točkovni dosežki telovadcev; točkovni sistem ocenjevanja
♦ alp. točkovna (planinska) pot (planinska) pot od točke do točke brez posebne povezave med njimi; grad. točkovni temelj samostojen temelj pod posameznim stebrom; šport. točkovni sodnik sodnik, ki ocenjuje tekmovalce s točkami; teh. točkovna obremenitev; točkovno varjenje varjenje, pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika
SSKJ²
točkôvnik -a m (ȏ)
pravila, določila, ki urejajo način točkovanja: izdelati točkovnik; točkovnik tekmovanja; točkovnik za ocenjevanje stanovanj
SSKJ²
točljív -a -o prid. (ī í)
ki se da točiti: med je bil še redek in lahko točljiv
SSKJ²
tóčnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost točnega: cenili so ga zaradi točnosti; zahtevati točnost / točnost merilnih instrumentov / točnost podatkov, rezultatov
SSKJ²
tód prisl. (ọ̄)
1. izraža kraj, prostor v bližini govorečega, po katerem poteka dejanje: tod se gre na Triglav; tod smo že hodili / vsak dan hiti tod mimo; tod okrog se potikajo sumljivi ljudje; tod zavije pot na levo tu / do tod je prišla sama; povejte, kako bi se rešili od tod
2. izraža navadno širše območje, določeno s sobesedilom: tod še govorijo slovensko; tod imamo dosti znancev / tod okoli vse diši po lipi / po vrtu je tod in tam rastlo kako drevo tu in tam
SSKJ²
tóda in toda vez. (ọ̑)
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim: rekel je, da bo pomagal, toda obljube ni izpolnil; natočila mu je poln kozarec, toda sama ni pila; zunaj ni bilo mrzlo, toda v kleti nas je kljub temu zeblo / elipt. potrebovali bi delavce, toda kaj, ko jih ne dobimo / previden je, toda odločen
● šel bi rad, toda .. Nič toda izraža pomislek, pridržek; ekspr. žalostno, toda resnično izraža ugotovitev, da je kaka stvar taka, kakršna je, čeprav je vredna obžalovanja
b) nepričakovanega: tipal je po temni veži, toda vrat ni našel; verjeli smo mu, toda on ni bil vreden našega zaupanja / mlad, toda že tako izkušen
// za omejevanje: veliko bere, toda samo pustolovske knjige; izvedel je vse, toda prepozno; prodam, toda le pod pogojem, da plačate takoj / to bi lahko izrazil samo umetnik. Toda še ta težko
2. na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: toda pogovarjajmo se rajši o čem drugem; toda to ni vprašanje, s katerim bi se tu ukvarjali / ekspr. toda čast komur čast, govoriti pa zna
SSKJ²
tódi prisl. (ọ̄)
zastar. tod: todi so si utrli novo pot / iti od todi od tod
SSKJ²
tódkaj prisl. (ọ̄)
star. tod: se ne bojiš, kadar sama hodiš todkaj; todkaj pelje bližnjica / do todkaj je prišla do tod
SSKJ²
tódle prisl. (ọ̄)
star. tod: todle so gonili živino na pašo; todle bomo šli; vstopite todle, skozi ta vrata / pripeljali so se todle po cesti
SSKJ²
todôben -bna -o prid. (ó ō)
knjiž. tedanji, takraten: grajski portreti kažejo na todobni okus; naše todobno slikarstvo je bilo na evropski višini
SSKJ²
tòf medm. (ȍ)
posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: z obale je metal kamne v vodo: tof, tof, tof; v temi je iskal pot in tof, je padel v luknjo / tof, tof, je nekaj prilomastilo po sobi
SSKJ²
tofú -ja m (ȗ)
gastr. siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka, ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vegetarijanski kuhinji, sojin sir: narezati tofu; dimljen tofu; popečen tofu; rezina tofuja; kruhki, solata s tofujem
SSKJ²
tóg -a -o prid. (ọ̑ ọ́)
1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi
// ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago
2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa
3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče
// ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje
4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev
♦ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica
    tógo prisl.:
    togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti
SSKJ²
tóga1 -e ž (ọ́)
1. pri starih Rimljanih dolgo moško vrhnje oblačilo, ki se ovije okoli telesa: zaviti se v togo; senatorji v belih togah
2. halji podobno uradno oblačilo sodnikov, pravnikov in univerzitetnih profesorjev: tožilec je bil oblečen v črno togo
SSKJ²
tóga2 -e ž (ọ́)
zastar. žalost: čutiti veliko togo; bridka, grenka toga / kmalu je bilo konec vseh tog in nadlog skrbi in težav
SSKJ²
togolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima toge liste: togolistne rastline
SSKJ²
tógost tudi togóst -i ž (ọ́; ọ̑)
lastnost, značilnost togega: togost železne žice / togost tkanin / togost mišic / miselna, značajska togost / togost predpisov / togost filmskih dialogov / predramil se je iz togosti
SSKJ²
togôta -e ž (ó)
1. velika stopnja jeze, razdraženosti: togota ga je minila; ekspr. pograbila, prijela ga je togota; njeno ugovarjanje ga je spravilo v togoto; ekspr.: divja togota; izbruhi togote / ekspr. jokati, tresti se od togote; v togoti je zagrabil nož; ekspr. z vso togoto je zasadil sekiro v tnalo
2. ekspr. silovitost, divjost: togota nevihte
SSKJ²
togôten -tna -o prid. (ó)
1. ki je v stanju velike jeze, razdraženosti: skušali so pomiriti togotne vaščane; ves togoten je planil kvišku
// ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togoten obraz; togotne kretnje; zaslišali so togotno vpitje
2. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: bil je togoten človek; dobil je togotno ženo / togoten značaj
3. ekspr. silovit, divji: togotna burja; togotno morje
    togôtno prisl.:
    togotno odgovarjati; togotno je zaloputnil vrata
SSKJ²
togotíti -ím tudi togôtiti -im nedov. (ī í; ō ȏ)
spravljati v veliko jezo, razdraženost: togotila ga je zavest lastne nemoči; zavlačevanje je delavce vse bolj togotilo; s svojo mirnostjo jih je zelo togotila
    togotíti se tudi togôtiti se
    čutiti, izražati veliko jezo, razdraženost: začel je kričati in se togotiti; togotiti se zaradi sosede; ekspr. togoti se na ves svet
    // izražati veliko nezadovoljstvo, ogorčenost: slišal ga je, kako se togoti; gospodinja se je togotila, da ni dobro pospravljeno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
togotljív -a -o prid.(ī í)
1. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: že od nekdaj je bil togotljiv; postati togotljiv
2. ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togotljivo kričanje, vedenje
    togotljívo prisl.:
    togotljivo govoriti
SSKJ²
togotljívost -i ž (í)
lastnost togotljivega človeka: zaradi svoje togotljivosti je z vsemi sprt
SSKJ²
togôtnež -a m (ȏ)
ekspr. togoten človek: s takim togotnežem nočem imeti opravka
SSKJ²
togôtnica -e ž (ȏ)
ekspr. togotna ženska: pomiriti togotnico
SSKJ²
togôtnost -i ž (ó)
velika stopnja jeze, razdraženosti: togotnost ga je minila; v togotnosti mu je potrgal vse gumbe / težko prenaša njegovo togotnost
SSKJ²
togováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. žalovati, tožiti: ne toguj, kmalu se vrnemo; mati toguje po sinu / togovati za starimi časi
SSKJ²
tóhel tôhla in tóhla -o [tohəu̯] prid. (ọ́ ó, ọ́)
star. zatohel: tohel zrak / tohla beznica
SSKJ²
tohlína -e ž (í)
star. zatohlost: tohlina in duh po plesnobi
SSKJ²
tohlôba -e ž (ó) star.
1. zatohlost: tohloba kleti
2. trohnoba: v gozdu je dišalo po tohlobi
SSKJ²
tohnéti -ím nedov. (ẹ́ í) star.
1. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem: moka tohni
2. trohneti: les je že začel tohneti
SSKJ²
tók1 -a m, mn. tokôvi in tóki (ọ̑)
1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro
// nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov
2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko / potok je spremenil tok strugo, smer tečenja
3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka
4. navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok
// to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji
5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti
6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem območju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok
// prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi
7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek / z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem
8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smer
● ekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ elektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka
SSKJ²
tòk2 tudi tók tóka m (ȍ ọ́; ọ̑)
vrečica ali škatlica za hranjenje majhnih predmetov: spraviti očala v tok; usnjen tok za nalivno pero; tok s ključi
// podolgovata priprava za hranjenje, nošenje predmetov, ki se tesno prilega predmetu: spraviti dežnik v tok; tok za pištolo
SSKJ²
tòk3 medm. (ȍ)
posnema glas pri trkanju, udarcu: potrkalo je na vrata: tok, tok, tok; tok, tok, je udarjal s pečatom
// posnema odsekan glas pri hoji: tok, tok, tok, so se bližali koraki
SSKJ²
tokáj -a m (ȃ)
1. agr. trta z grozdi s srednje velikimi zlato rumenimi jagodami, ki se goji v Vipavski dolini in Brdih: gojiti tokaj in merlot
2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti tokaj / briški tokaj
SSKJ²
tokájec -jca m (ȃ)
desertno vino iz okolice Tokaja na Madžarskem: piti tokajec; privoščiti si tokajca
SSKJ²
tokáta tudi toccata -e [tokáta] ž (ȃ)
glasb. krajša, svobodno oblikovana skladba za glasbila s tipkami: igrati tokato / Bachova tokata in fuga v d-molu
SSKJ²
tokáva -e ž (ȃ)
ozka dolina s potočno, hudourniško strugo: gamsi so se zadrževali po tokavah; soteske, grape in tokave
// površinska ali podzemeljska struga, navadno v kraškem svetu: rov prečka tokavo; podzemeljska tokava
SSKJ²
tokljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. dajati odsekane glasove pri hoji: tokljati po cesti
SSKJ²
tokokróg -a m (ọ̑)
elektr. pot, po kateri lahko teče električni tok: prekiniti tokokrog; vključiti ampermeter v tokokrog; sklenjen, zaprt tokokrog
SSKJ²
tokomér -a m (ẹ̑)
električni števec: namestiti tokomer
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tókov -a -o (ọ̑)
pridevnik od tók: tokova smer
SSKJ²
tokôven tudi tókoven -vna -o prid. (ō; ọ̑)
nanašajoč se na tók: tokovna smer / tokovni pojavi
♦ elektr. tokovni impulz; tokovni krog števca, merilnega instrumenta del števca, merilnega instrumenta, skozi katerega teče merjeni tok; tokovni odjemnik naprava za odvzemanje električnega toka
SSKJ²
tokovína -e ž (í)
knjiž. plačilo za porabljeni električni tok: obračunati, povišati tokovino; inkasant tokovine
SSKJ²
tokôvnica -e ž (ȏ)
fiz. črta, ki kaže smer toka delcev snovi v danem trenutku: tokovnice se premikajo, tečejo vzporedno; glavne tokovnice / električne tokovnice; vodne, zračne tokovnice
SSKJ²
tokôvničen -čna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na tokovnico: tokovnična smer / tokovnična oblika telesa oblika telesa, ki povzroča čim manjši vodni, zračni upor
SSKJ²
tokôvnik -a m (ȏ)
elektr. transformator za merjenje toka: visokonapetostni tokovnik
SSKJ²
tokovòd -óda m (ȍ ọ́)
električni vod: napeljati tokovod / električni tokovod
SSKJ²
tokovóden -dna -o (ọ̄)
pridevnik od tokovod: tokovodna žica
SSKJ²
tokovódnik -a m (ọ̑)
elektr. (električni) vodnik: zamenjati tokovodnik; upor tokovodnika
SSKJ²
tókraj1 prisl. (ọ̑)
star. tostran1: tokraj so polja, onkraj pa gozdovi
SSKJ²
tókraj2 predl. (ọ̑)
star. tostran2: ljudje s tokraj in onkraj meje sodelujejo
SSKJ²
tókrat prisl. (ọ̑)
izraža, da se dejanje dogaja ob tej priložnosti, v tem času, v tem trenutku: naša ekipa tokrat nastopa precej oslabljena; tokrat nas ne bodo prehiteli; tokrat se niso sporazumeli; naj le pazi, tokrat se bo ujel / ekspr. samo tokrat edinkrat vas prosim
SSKJ²
tókraten -tna -o prid. (ọ̑)
ki je, se dogaja tokrat: rezultate prejšnjih odprav so tokratna odkritja še potrdila; tokratnih pogajanj se udeležujejo tudi neuvrščene države
SSKJ²
tóksičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na toksin: toksične bakterije / toksično obolenje
2. knjiž. strupen2: toksična snov; tolikšna doza zdravil je toksična / toksične lastnosti / toksične poškodbe poškodbe zaradi zastrupitve
SSKJ²
tóksičnost -i ž (ọ́)
biol. lastnost, značilnost toksičnega: toksičnost bacilov, bakterij
// knjiž. strupenost: ugotavljati toksičnost snovi
SSKJ²
toksikológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za toksikologijo: ugleden, znan toksikolog; kemik in toksikolog / klinični, okoljski toksikolog
SSKJ²
toksikologíja -e ž (ȋ)
veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju: osnove toksikologije; inštitut, oddelek, zavod za toksikologijo; toksikologija in ekologija / eskperimentalna, genetska toksikologija; forenzična toksikologija
SSKJ²
toksikolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na toksikologe ali toksikologijo: toksikološka preiskava / toksikološki laboratorij
SSKJ²
toksikomaníja -e ž (ȋ)
bolezenska sla po uživanju strupenih snovi: zdraviti se zaradi toksikomanije / alkoholna toksikomanija
SSKJ²
toksín -a m (ȋ)
biol. strup nekaterih mikroorganizmov ali nekaterih drugih rastlin in živali, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles: bakterije izločajo toksine / rastlinski, živalski toksin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tokšov gl. talkshow
SSKJ²
tólar -ja m (ọ̄)
1. od 8. oktobra 1991 do 14. januarja 2007 denarna enota Republike Slovenije: plačevati s tolarji; milijon tolarjev; cena, znesek v tolarjih; varčevanje v tolarjih; zamenjava tolarjev z evri / slovenski tolar [SIT]
2. nekdaj avstrijski in nemški veliki srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja: plačati s tolarji; kot tolar velike oči / križati tolar križavec; šmarni tolar z Marijino podobo na eni strani
SSKJ²
tólarček -čka m (ọ́)
ekspr. manjšalnica od tolar: prihraniti, zaslužiti kakšen tolarček; šelesteči tolarčki; milijon, milijarda tolarčkov / v žepu je imel samo tri tolarčke / šmarni tolarček
SSKJ²
tólarski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na tolar: tolarski bankovec, kovanec; sto tolarskih tisočakov; tolarska bančna vloga / tolarska protivrednost
SSKJ²
tolážba -e ž (ȃ)
1. glagolnik od tolažiti: tolažba je bila brezuspešna; v stiski je človek potreben tolažbe; iskati tolažbo pri prijateljih, v pitju; neučinkovita, slaba tolažba / misel nanjo mu je v tolažbo
2. kar tolaži, potolaži: uspeh je zanj največja tolažba / duhovna, verska tolažba / dajati tolažbo tolažiti
SSKJ²
toláženje -a s (á)
glagolnik od tolažiti: tako tolaženje jo je razjezilo
SSKJ²
tolažílen -lna -o prid. (ȋ)
ki tolaži: tolažilne besede; tvoje govorjenje ni tolažilno / dobiti tolažilno nagrado
● šport. žarg. tolažilno tekmovanje dodatno tekmovanje posameznikov ali moštev za uvrstitev od določenega mesta naprej
    tolažílno prisl.:
    tolažilno pripomniti; sam.: povej mi kaj tolažilnega
SSKJ²
tolažílka -e [tolažiu̯ka in tolažilka] ž (ȋ)
tolažnica: tolažilka je ni mogla pomiriti / ekspr. čela se je dotaknila roka tolažilka
SSKJ²
tolažílo -a s (í)
knjiž. kar tolaži, potolaži; tolažba: pesem mu je bila tolažilo ob prijateljevi smrti / v delu išče tolažila / ta misel mi je v tolažilo
♦ rel. prejeti tolažila vere zakramente za umirajoče
SSKJ²
tolažíti in tolážiti -im, in tolážiti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati tolaži jokajočega otroka; tolažiti se s srečnim naključjem / tolaži nas misel, da se kmalu vrneš / saj bo bolje, jo je tolažil
2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tolažiti lakoto; z vinom si je tolažil žejo
3. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tolažiti jezo, žalost / tolažiti bolečino
    tolažèč -éča -e:
    tolažeč jo, je marsikaj obljubil; tolažeče besede; prisl.: tolažeče prigovarjati
SSKJ²
tolažljív -a -o prid.(ī í)
ki tolaži: njen glas je bil tolažljiv; tolažljiva misel, novica
    tolažljívo prisl.:
    tolažljivo reči; sam.: povedati kaj tolažljivega
SSKJ²
tolažníca -e ž (í)
ženska, ki tolaži: mati je bila edina tolažnica; prijazna tolažnica; tolažnica v nesreči / ekspr. pesem tolažnica
SSKJ²
tolažník -a m (í)
kdor tolaži: mož ji je bil tolažnik in spodbujevalec; tolažnik obupanih; tolažnik v žalosti / ekspr. spanec tolažnik
SSKJ²
tôlčenec -nca [tou̯čenəc] m (ȏ)
grad. ročno drobljeno kamenje: mešati pesek s tolčencem
SSKJ²
tôlčenje -a [tou̯čenje] s (ó)
glagolnik od tolči: zaslišalo se je tolčenje s kladivom; močno, rahlo tolčenje / tolčenje kamenja / tolčenje orehov / umiriti tolčenje srca
SSKJ²
tôlči tôlčem [tou̯či] nedov., tôlci tôlcite in tolcíte; tôlkel tôlkla (ó)
1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s kljunom po deblu; pri plesu je s petami tolkel ob tla; enakomerno, močno, rahlo tolči / veje so jih tolkle po obrazu / dež tolče po šipah; razburkano morje je tolklo ob obalo
2. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem
a) delati iz česa majhne, drobne dele: tolči kamenje, poper; tolči v možnarju; tolči grude z motiko / tolči jabolka za mošt
b) odstranjevati lupino: tolči lešnike, orehe
c) odstranjevati kaj sploh: tolči omet z zidu
3. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem obdelovati: tolči glino; tolči po perilu, razbeljenem železu / tolči maslo mesti; tolči smetano stepati / ekspr. mešalnik tolče tudi sneg dela, meša
4. močno udarjati z namenom povzročiti bolečino: tolči konja; tolči koga s pestjo
// pog. tepsti, pretepati: vsak dan ga tolče
5. nav. 3. os., ekspr. močno padajoč udarjati ob podlago: spet dežuje, vmes pa tolče toča; toča tolče po strehi, šipah
6. ekspr. dajati močne, kratke glasove pri delovanju: brzojav tolče; po vinogradih tolčejo klopotci / ura tolče tri bije; brezoseb. v zvoniku tolče polnoč / v motorju nekaj tolče
7. ekspr. iti, hoditi trdo udarjajoč ob podlago: dolgo smo tolkli po kamnitem tlaku / šla sva po bližnjici, da ne bi tolkla trde ceste / pot, ki jo je tolkel dvakrat na dan po kateri je šel, hodil; pog. skupaj jo tolčeta navkreber
8. ekspr. delati sunkovite gibe z delom telesa, navadno zaradi razburjenosti: pes tolče z repom; tolči s krili
9. ekspr. močno biti, utripati: srce glasno, hitro, razburjeno tolče; srce mu tolče kot kladivo / knjiž. kri mu je tolkla v sencih; brezoseb. v glavi mi tolče
10. ekspr. silovito vojaško napadati, zlasti s streljanjem: tolkla sta jih dva bataljona; tolči sovražnika iz zasede
// silovito streljati: z brzostrelko tolči po kom; z brega tolči na cesto, proti hiši / pod njimi je tolkel mitraljez / letala so tolkla mesta silovito bombardirala
11. publ., navadno v zvezi s po kritizirati, napadati: če le more, tolče po svojih nasprotnikih / kritika tolče po idejni osnovi dela
12. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: kmete tolčejo slabe letine; tolče nas naša neodločnost / davki tolčejo trgovino
13. ekspr. s težavo govoriti kak jezik: madžarščino že malo tolče; slabo, za silo tolče nemščino
// govoriti kak jezik sploh: francoščino pa že dobro tolčeš; tekoče smo tolkli po rusko
14. ekspr. živeti, shajati2: laže bi tolkli, če bi imel redno delo; nekako že tolčemo / tolči pomanjkanje, revščino živeti v pomanjkanju, revščini; kakšno življenje tolčete tukaj kako živite
● ekspr. vse leto tolčejo krompir jedo; ekspr. ljudje so tolkli lakoto so bili lačni; ekspr. tolči rekord presegati; publ. določilo tolče zakon je v nasprotju z njim; slabš. tolči mimo, v prazno govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva
♦ etn. tolči kozo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; šport. tolči žogo čez mrežo v skoku z močnim udarcem navzdol pošiljati žogo v nasprotnikovo polje
    tôlči se 
    1. ekspr., v zvezi z na, po z močnim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: tolkel se je po prsih in se hvalil, kaj je napravil; vse to sem sam zaslužil, se je tolkel po denarnici / nič takega niste naredili, da bi se lahko tolkli po prsih hvalili
    2. ekspr. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: nekaj borcev se še tolče; tolči se za svobodo; tolči se s sovražnikom; junaško se tolči
    // zelo si prizadevati za kaj: tolči se za prvo mesto; že dolgo se tolčejo, da ne bi odpuščali delavcev
    3. ekspr. biti v nasprotju s čim; biti se: njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih / barve se tolčejo niso skladne
    4. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: z večjimi dohodki bi se lažje tolkla / s težavo se tolče skozi življenje
    ●     ekspr. zaradi tega se boste še tolkli po glavi se boste kesali; to boste še obžalovali; ekspr. nič se ne tolci po prsih, je že prepozno ne izražaj obžalovanja
    tôlčen -a -o:
    poti so nasipali s tolčenim kamenjem; tolčena smetana stepena smetana
    ♦     um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
SSKJ²
tolédo -a m (ẹ̑)
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se na vsake štiri niti vodoravno in navpično po štiri niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: ažur in toledo
SSKJ²
toleránca -e ž (ȃ)
1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: pohvalili so njegovo toleranco; biti znan po toleranci; reševati vprašanje z veliko toleranco / politična, verska toleranca
2. toleriranje: toleranca napak
3. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: preizkusiti toleranco / toleranca za zdravilo
4. teh. največja dopustna razlika med predpisano in doseženo velikostjo, količino in kakovostjo česa: toleranca je pol milimetra; določiti toleranco; dovoljena, minimalna, zelo nizka toleranca
♦ gozd. rastiščna toleranca sposobnost prilagajanja različnim rastiščem; psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja
SSKJ²
toleránčen -čna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na toleranco: tolerančna stopnja
2. med. ki ga organizem prenese brez (večjih) negativnih posledic: tolerančna doza zdravila, sevanja
● zastar. tolerančna hiša javna hiša
♦ teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; zgod. tolerančni patent v stari Avstriji zakon, izdan leta 1781, s katerim je protestantom, kalvincem in pravoslavnim dovoljeno zasebno opravljanje bogoslužja
SSKJ²
toleránten -tna -o prid. (ȃ)
1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen: toleranten človek, razpravljavec; v tem pogledu je toleranten; biti toleranten do drugače mislečih / tolerantno stališče
2. ki dopušča, da obstaja kaj, do česar ima osebek odklonilen odnos: v tej državi so tolerantni do prostitucije; toleranten do uživanja mamil
3. med. katerega organizem brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: toleranten proti alkoholu; toleranten za zdravilo
    tolerántno prisl.:
    tolerantno se vesti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tolerántnost -i ž (ȃ)
1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: znan je po svoji tolerantnosti do nasprotnikov; nesmiselna, velika tolerantnost / tolerantnost stališč
2. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: preizkusiti tolerantnost / tolerantnost za zdravilo
SSKJ²
toleríranje -a s (ȋ)
glagolnik od tolerirati: toleriranje drugačnih nazorov / toleriranje manjših napak pri izdelkih
SSKJ²
tolerírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dopuščati, da ima kdo o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor: tolerirati drugače misleče / tu si tujec, ki ga tolerirajo, nimajo pa ga radi / tolerirati ideje, nazore
2. dopuščati, da obstaja kaj, do česar ima osebek odklonilen odnos: tolerirati krajo in goljufanje; uživanja mamil ne tolerirajo / tolerirati manjšine, verske ločine / knjiž. nikakor ne morem tolerirati, da se tako vedeš
// dopuščati kaj nezaželenega, negativnega kot še sprejemljivo: tolerirati manjše napake; tolerirati razlike med teorijo in prakso
    toleríran -a -o:
    tolerirana veroizpoved; državno toleriran
SSKJ²
tóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
knjiž. letošnji: toletni pridelek
SSKJ²
tóli prisl. (ọ̑) star.
1. toliko: ni bila toli odločna, da bi kaj storila / poznal ga je kolikor toli dobro / ali je nisi že toli tolikrat slišal
2. tako: stopili so na toli zaželena domača tla / ni bil več toli hiter kot včasih
SSKJ²
tóličkaj prisl. (ọ̑)
ekspr. toliko: toličkaj ga pa že poznam, da mu lahko zaupam
SSKJ²
tóličko prisl. (ọ̑)
ekspr. toliko: toličko časa pa že imamo, da to popijemo / niti toličko nisem kriv
● ekspr. pri knjigi je toličko da ne zaspal skoraj; star. toličko da je izvedel, od kod prihajata, ju je začel spraševati kakor hitro
SSKJ²
tolíge -líg ž mn. (í ȋ)
nar. vzhodno samokolnica: voziti gnoj s toligami
SSKJ²
tólik -a -o zaim. (ọ̑)
1. tolikšen: dvakrat tolik obseg knjige; izguba je tolika kot lani; hiša je bila tolika, da so imeli vsi dovolj prostora / kljub tolikim pripravam so marsikaj spregledali; z dobrim gospodarjenjem so prišli do tolikega premoženja
2. v prislovni rabi toliko: redki so sodelovali v tolikih bojih kot on; s tolikimi pričami boš že dokazal, da imaš prav; sam.: tolikim je pomagal
SSKJ²
tólikanj prisl. (ọ̑) star.
1. toliko: tolikanj ni nihče prispeval za gradnjo / kesala se je, ker mu je tolikanj zaupala / bil je tolikanj gospodarja, da je znal ceniti zemljo / ta povest se ne odlikuje tolikanj po zgodbi, kolikor po značajih
● zastar. kolikanj bolj nesrečna je, tolikanj bolj je vredna usmiljenja kolikor bolj nesrečna je, toliko bolj je vredna usmiljenja
2. tako: to za nas ni bilo tolikanj zanimivo; tolikanj se jim je prikupil, da so ga povabili na obisk
SSKJ²
tolikér -a -o zaim. (ẹ̑)
1. toliko vrst: v tej trgovini prodajajo deset vrst sirov, v sosednji nimajo tolikere izbire
2. ekspr. izraža veliko število različnih stvari: po tolikerih doživljajih in vtisih je bila kot prerojena; radi bi več izvozili, a kaj, ko je to odvisno od tolikerih stvari
3. v prislovni rabi toliko: obupala je po tolikerih poskusih; sam.: tudi on je eden izmed tolikerih, ki bi hoteli samo uživati
SSKJ²
tólikič prisl. (ọ̑)
tolikokrat: kot že tolikič se tudi tokrat ni posrečilo
SSKJ²
tóliko prisl. (ọ̑)
1. izraža sorazmernost količine, mere, kot jo določa sobesedilo: število postelj se je povečalo za sedemkrat, za prav toliko število osebja; vsaj za toliko se umakni, da pridem mimo / plačaj toliko, kolikor je vredno
// v zvezi toliko in toliko izraža neznano ali namenoma neimenovano količino ali mero: ko bi imel toliko in toliko denarja / potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, masla, jajc
2. nav. ekspr. izraža veliko količino ali mero: toliko si imata povedati; to srečo zasluži, saj je že toliko pretrpela; pohiti, ne zaostajaj toliko; po toliko letih ga je komaj spoznala; s toliko pomagači so delo hitro opravili; hči nam je povzročila toliko skrbi; toliko je še ljudi, ki stradajo / ni se mu posrečilo, če se je še toliko trudil
3. izraža količino ali mero v nadrednem stavku, ki je v vzročno-posledičnem razmerju s podrednim stavkom: toliko je delal, da je zbolel; toliko ima, da sam ne ve koliko; počakaj vsaj toliko, da končam; toliko nas je, da smo si napoti; nimam toliko časa, da bi jih še čakal / elipt. toliko, da boš vedel
4. navadno s primernikom krepi pomen primernika: ti problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost; ta avtomobil sploh ni njegov. Toliko slabše zanj; to velja toliko bolj za vas / kolikor bolj je uspevala v šoli, toliko ljubše je bilo staršem; kolikor več ima, toliko bolj skop je
5. v zvezi s kot, kakor izraža primerjanje: zdaj ne sejejo več toliko ajde kot včasih; ko bi bilo toliko kruha kot besed; ljudje ne berejo več toliko leposlovnih knjig kakor prej
6. v zvezi kolikor toliko izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: s honorarjem je kolikor toliko povrnil dolgove; živeli so kolikor toliko dobro; tudi ti si bil kolikor toliko kriv; te stvari so nam kolikor toliko znane
7. v zvezi toliko da izraža težavno uresničitev dejanja: prisluškovala je pri vratih in toliko da se je še pravočasno umaknila; s svojo boleznijo toliko da še živi / toliko da se še spominja; toliko da ga pozdravi
// v vezniški rabi za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: toliko da so poželi žito, že se je začelo slabo vreme; toliko da je spregovoril, že so mu zaploskali
8. v nikalnih stavkih, v zvezi toliko da izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve: toliko da ni padel; drvel je in toliko da ni povozil otroka; toliko da se niso stepli zanjo; toliko da ni umrl od žeje
9. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je pogledal na uro; v kleti se vsake toliko časa zamašijo cevi / elipt. vsake toliko je čutila potrebo, da se osamosvoji
● pog. dosegel je toliko kot nič prav nič; pog. toliko za danes izraža zaključek določenega dejanja; preg. toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti; preg. kolikor glav, toliko misli
SSKJ²
tólikodanè člen. (ọ̑-ȅ)
knjiž. skoraj: gledali so nas neprijazno, tolikodane sovražno; segal je tolikodane do stropa
SSKJ²
tólikokrat prisl. (ọ̑)
1. izraža določeno število ponovitev: vajo je ponovil desetkrat. Drugi niso zmogli tolikokrat / kolikorkrat je poskusil, tolikokrat mu je spodletelo
2. ekspr. izraža veliko število ponovitev: tolikokrat so mi pomagali, da se jim moram oddolžiti / tolikokrat ga ni doma večkrat, mnogokrat
SSKJ²
tólikokráten -tna -o prid. (ọ̑-ā)
1. ki ima določeno število ponovitev: dvakratna debelost palca je mera za zapestje, toliko in tolikokratna pa za vrat in za pas
2. ekspr. ki izraža veliko število ponovitev: tolikokratnega opozarjanja se je naveličal
SSKJ²
tólikoléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki traja nedoločeno veliko število let: tolikoletno sodelovanje je dalo dobre rezultate / tolikoletne izkušnje
SSKJ²
tólikrat prisl. (ọ̑)
star. tolikokrat: to so napake, ki se tolikrat ponavljajo; tolikrat se ji sanja o morju
SSKJ²
tólikšen -šna -o zaim. (ọ̑)
1. izraža sorazmernost količine, mere s tem, kar določa sobesedilo: desetkrat, dvakrat tolikšen obseg; plačaj tolikšen znesek, kot je potrebno; nabavili so tolikšne količine hrane, kolikor so jih rabili; petkrat tolikšna razdalja; hiša je bila tolikšna, da so imeli vsi dovolj prostora; ladje so bile tolikšne kot veliki bloki; kolikršen bo vaš trud, tolikšno bo plačilo
2. nav. ekspr. izraža veliko količino ali mero: tolikšne priprave niso potrebne; pretreslo ga je tolikšno trpljenje; tolikšnega zanimanja niso pričakovali; med njima so tolikšna neskladja, da ne moreta živeti skupaj / po tolikšnem času se spet vidiva
SSKJ²
tolíti tólim nedov. (ī ọ́)
zastar. tolažiti: toliti jokajočega otroka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tolkáč -a [tou̯kač] m (á)
1. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi: mečkati krompir, peso s tolkačem; lesen tolkač; tolkač za poper
2. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: potrkati s tolkačem; medeninast tolkač
3. glasb. krajša lesena ali kovinska palica z glavico na koncu, s katero se tolče na tolkalo:
SSKJ²
tolkáča -e [tou̯kača] ž (á)
tolkač: zmečkati krompir s tolkačo
SSKJ²
tolkálce -a [tou̯kalce] s (ā)
manjšalnica od tolkalo: okrašeno bronasto tolkalce
♦ glasb. lesena ali kovinska paličica z glavico ali metlico na koncu, s katero se tolče na tolkalo
SSKJ²
tolkálec -lca [tou̯kalca tudi tou̯kau̯ca] m (ȃ)
kdor igra na tolkalo: tolkalci in pihalci
SSKJ²
tolkálo -a [tou̯kalo] s (á)
1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih
2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač: treti poper s tolkalom; kovinsko, leseno tolkalo
3. glasbilo, na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo: boben, činele in druga tolkala
SSKJ²
tôlkec -kca [tou̯kəc] m (ȏ)
nar. štajersko mošt, jabolčnik: prinesla je tolkec na mizo
SSKJ²
tolkljáti -ám [tou̯kljati] nedov. (á ȃ)
na rahlo tolči: s prsti tolkljati po mizi / dež tolklja po strehi
SSKJ²
tôlkovec -vca [tou̯kovəc] m (ó)
nar. mošt, jabolčnik: piti tolkovec
SSKJ²
tolmáč -a m (á)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov: najeti tolmača; biti za tolmača; odgovoriti po tolmaču; dober, slab tolmač; tolmač za italijanski jezik / konsekutivni tolmač ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti / star. tolmač iz angleščine prevajalec
● knjiž. besedilom je dodal tolmač slovar
♦ pravn. tolmač uradno imenovan prevajalec za tuji jezik ali za znake gluhonemih v sodnem ali upravnem postopku; stalni sodni tolmač
2. rač. program, ki ukaze v izvorni kodi sproti pretvarja v ukaze v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje: v skriptni kodi tolmač samodejno pretvarja podatkovne tipe v izrazih; predvajalnik, tiskalnik ima vgrajen tolmač za skriptni jezik
3. star. razlagalec, pojasnjevalec: tolmač pesnikovega dela / tolmač predpisov
4. star. igralec, interpret: zelo dober tolmač znanih dramskih likov
SSKJ²
tolmáčenje -a s (á)
glagolnik od tolmačiti: tolmačenje iz nemščine / konsekutivno tolmačenje pri katerem tolmač besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti / njena tolmačenja so neprepričljiva / tolmačenje družbenih pojavov / uradno tolmačenje zakona
SSKJ²
tolmáčica tudi tolmačíca -e ž (ā; í)
tolmačka: prevajalka in tolmačica
SSKJ²
tolmáčiti -im nedov. (á ȃ) star.
1. prevajati: tolmačiti pogovor; tolmačiti iz nemščine v slovenščino
2. razlagati, pojasnjevati: tolmačiti komu svoje načrte / njegov molk si je napačno tolmačila / tolmačiti predpise / vzgojo so drugače tolmačili gledali nanjo, jo pojmovali
3. igrati, interpretirati: vlogo tolmači mlajša igralka
    tolmáčen -a -o:
    pravilno tolmačeno stališče
SSKJ²
tolmáčka -e ž (ȃ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov: biti za tolmačko; spretna tolmačka; tolmačka za angleški jezik / tolmačka za znakovni jezik
SSKJ²
tolmínec -nca m (ȋ)
1. nekdaj žepni nož z ukrivljenim rezilom, kovan na Tolminskem: rezati s tolmincem
2. agr. krompir domače sorte z belkastim mesom: tolminec je dobro obrodil
SSKJ²
tolmínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Tolmin: tolminski hribi / tolminska knjižnica
♦ gastr. tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; zgod. tolminski punt kmečki upor leta 1713, ki se je s Tolminskega razširil na sosednje pokrajine
SSKJ²
tolmún -a m (ȗ)
poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec: vreči kamen v tolmun; globok tolmun / jezerski, rečni tolmun; pren., knjiž. tolmun pozabe
SSKJ²
tolmúnast -a -o prid. (ȗ)
podoben tolmunu: tolmunasta vdolbina
SSKJ²
tolmúnček -čka m (ȗ)
manjšalnica od tolmun: v tolmunčku plavajo ribe; globok tolmunček
SSKJ²
tolováj -a m (ȃ)
1. star. kdor napada, ropa in ubija ljudi; razbojnik: napadli so ga tolovaji; nevaren tolovaj; tihotapci in tolovaji
2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: druži se s samimi tolovaji / kot psovka izgini, tolovaj
// neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti tolovaj ti, ali boš vse polomil
SSKJ²
tolovájiti -im nedov. (ā ȃ)
star. delovati, živeti kot tolovaj: vse življenje je tolovajil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tolovájka -e ž (ȃ)
star. ženska, ki napada, ropa in ubija ljudi; razbojnica: zaslišati tolovajko
SSKJ²
tolovájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tolovaje: tolovajsko skrivališče / tolovajski napad / tolovajska tolpa
SSKJ²
tolovájstvo -a s (ȃ)
1. star. razbojništvo: kaznovati koga zaradi tolovajstva
2. ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: to je tolovajstvo, ne pa junaštvo
SSKJ²
tôlpa -e ž (ó)
1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo: odkriti, uničiti tolpo; oborožena tolpa; ponarejevalska, tihotapska tolpa; tolpa žeparjev; vodja tolpe / krasti v tolpah
2. slabš. skupina ničvrednih, malovrednih ljudi: okrog njih so se zbirale grozeče tolpe; prišel je s svojo tolpo
3. star. skupina ljudi: tolpa otrok, radovednežev
// trop3, krdelo: tolpa ovc / volkovi so se zbirali v tolpe
SSKJ²
tôlpoma prisl. (ō)
knjiž. v tolpah: uporniki so tolpoma plenili po mestu / tolpoma se upirati množično
SSKJ²
tôlst -a -o [tou̯st] prid. (ȏ ó) knjiž.
1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti
2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
♦ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
SSKJ²
tolstíca -e [tou̯stica] ž (í)
vrtn. okrasna rastlina z mesnatimi listi in rožnatimi, rdečimi ali belimi cveti, Crassula: gojiti tolstice
SSKJ²
tolstíka -e [tou̯stika] ž (í)
vrtn. tolstica: gojiti tolstike
SSKJ²
tôlstnica -e [tou̯stnica] ž (ȏ) knjiž.
1. podkožna maščoba: odstraniti tolstnico; debela tolstnica
2. debela ženska: všeč so mu tolstnice
SSKJ²
tolsto... [tou̯sto] prvi del zloženk
nanašajoč se na tolst: tolstoličen, tolstonog
SSKJ²
tolstojánec -nca m (ȃ)
pristaš tolstojanstva:
SSKJ²
tolstojánstvo -a s (ȃ)
Tolstojev moralni in socialni nauk, ki temelji na evangeljskih načelih: pristaš tolstojanstva
SSKJ²
tolstójevec -vca m (ọ̑)
pristaš tolstojanstva:
SSKJ²
tolstolíčen -čna -o [tou̯stoličən] prid. (ī ȋ)
knjiž. debeloličen: tolstoličen človek
SSKJ²
tolstorép in tolstorèp -épa -o [tou̯storep] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce
SSKJ²
tolstorépka -e [tou̯storepka] ž (ẹ̑)
agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke
SSKJ²
tolstorít -a -o [tou̯storit] prid. (ȋ ī)
nizko ki ima debelo zadnjico: tolstorita natakarica
SSKJ²
tolstorítnica -e [tou̯storitnica] ž (ȋ)
nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: stregla je visoka tolstoritnica
SSKJ²
tôlstost tudi tolstóst -i [tou̯stost] ž (ó; ȏ)
knjiž. debelost: zaradi tolstosti se ni mogel skloniti
SSKJ²
tôlšča -e [tou̯šča] ž (ó)
1. trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: meriti tolščo v mleku / rastlinska, živalska tolšča
2. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva; mast: kitova, zajčja tolšča
● na trebuhu se mu je nabrala tolšča plast podkožne maščobe; nar. stari polhi so v tolšči so debeli; ekspr. njegov obraz se utaplja v tolšči je zelo debel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tolščák -a [tou̯ščak] m (á) knjiž.
1. debel človek: neroden tolščak
2. zastar. pingvin: odprava proučuje življenje tolščakov
♦ bot. divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca
SSKJ²
tolščàt -áta -o [tou̯ščat] prid. (ȁ ā)
star. debel: tolščat prašič
SSKJ²
tolščávost -i [tou̯ščavost] ž (á)
knjiž. debelost: tolščavost ga ovira pri gibanju
SSKJ²
tôlščen -čna -o [tou̯ščən] prid. (ȏ)
maščoben: tolščne blazinice / tolščno tkivo
SSKJ²
tolščénka -e [tou̯ščenka] ž (ẹ̄)
zool. neparna plavut pri lososih, postrvih med hrbtno in repno plavutjo:
SSKJ²
tolščíca -e [tou̯ščica] ž (í)
knjiž. debelost: nagnjenost k tolščici
SSKJ²
tolščôba -e [tou̯ščoba] ž (ó)
star. maščoba: v tkivu se nabira tolščoba
SSKJ²
tolščôben -bna -o [tou̯ščobən] prid. (ó ō)
star. maščoben: tolščobne kapljice
SSKJ²
tolščôbnost -i [tou̯ščobnost] ž (ó)
star. mastnost: tolščobnost mleka
SSKJ²
toluén -a m (ẹ̑)
kem. brezbarvna, vnetljiva tekočina za izdelovanje lakov, razstreliva: topilo toluen; molekule toluena; toluen in benzen
SSKJ²
toluól -a m (ọ̑)
kem. toluen: topilo toluol
SSKJ²
tóm -a m (ọ̑)
knjiž. zvezek, knjiga: slovar bo izšel v petih tomih
SSKJ²
tomahávk -a m (ȃ)
pri severnoameriških Indijancih bojna sekira: nositi tomahavk
SSKJ²
Tomáž -a m (ȃ)
ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; tudi najbolj neverne Tomaže je prepričal
SSKJ²
Tomážev -a -o prid. (ȃ)
agr., v zvezi Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra Thomasov fosfat: gnojiti s Tomaževo žlindro
SSKJ²
tómbak -a m (ọ̑)
metal. med z majhnim odstotkom cinka:
SSKJ²
tómbola -e ž (ọ̑)
1. igra na srečo, pri kateri o dobitkih odloča izžrebanje številk: igrati se tombolo; pren., ekspr. življenje je tombola
// garnitura za to igro: kupiti tombolo
2. vse izžrebane številke na tombolski srečki: imeti tombolo
// največji dobitek pri tomboli: zadeti tombolo; pren., ekspr. taka žena je prava tombola
3. javna prireditev, na kateri se igra taka igra: prirediti tombolo; iti na tombolo / gasilska tombola
SSKJ²
tómbolski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo
SSKJ²
tómi -ja m (ọ̑)
v angleškem okolju navadni vojak: polkovniki, stotniki in tomiji
SSKJ²
tomíst -a m (ȋ)
filoz. pristaš tomizma: tomist in aristotelik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tomístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na tomiste ali tomizem: tomistični način razmišljanja / tomistična filozofija
SSKJ²
tomízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih filozofije Tomaža Akvinskega: pripadniki tomizma; tomizem in skotizem
SSKJ²
tomográf -a m (ȃ)
naprava za globinsko slikanje trdnega telesa: magnetnoresonančni tomograf; računalniški tomograf; preiskava s tomografom
SSKJ²
tomografíja -e ž (ȋ)
med. rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh: tomografija vratne hrbtenice / računalniška tomografija [CT] rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika
SSKJ²
tomográm -a m (ȃ)
slika, narejena z metodo globinskega slikanja trdnega telesa: narediti krvno sliko in (računalniški) tomogram
SSKJ²
tómos -a m (ọ̑)
kolo z motorjem ali lažje motorno kolo tovarne Tomos: voziti se s tomosom
SSKJ²
tómšičevec -vca m (ọ̑)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Tomšičeve brigade: tomšičevci so prebili obroč
SSKJ²
tón -a m (ọ̑)
1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov
2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton
// z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši
3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike
4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije
● pog. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; rad. žarg. slika in ton zvočni zapis
♦ fiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., glasb. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; glasb. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e; jezikosl. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; nizki ton nizko, rastoče izgovorjen tonem; visoki ton visoko, padajoče izgovorjen tonem
SSKJ²
tóna -e ž (ọ̑)
utežna mera, 1000 kg: tri tone [3 t] premoga / tovor tehta štiri tone / ekspr. imeti (na) tone zalog zelo veliko
♦ navt. brutoregistrska tona enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m3; netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3; registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3; teh. metrska tona utežna mera, 1000 kg
SSKJ²
tonácija -e ž (á)
knjiž. rahla obarvanost v določenem (barvnem) tonu: prevladuje svetla tonacija zgradb
SSKJ²
tonálen -lna -o prid. (ȃ)
glasb. melodično in harmonsko urejen na osnovi določene tonalitete: tonalna skladba / tonalni sistem
    tonálno prisl.:
    tonalno skladati
SSKJ²
tonalít -a m (ȋ)
petr. globočnina, sestavljena iz plagioklaza, kremena in rogovače ali biotita: lomiti tonalit; pohorski tonalit
SSKJ²
tonalíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tonalit: gozd na tonalitni podlagi / tlakovati vežo s tonalitnimi kockami
SSKJ²
tonalitéta -e ž (ẹ̑)
glasb. hierarhična povezanost tonov in akordov s toniko: tonaliteta skladbe / skladba je v C-durovi tonaliteti; osnovna tonaliteta je h-mol
SSKJ²
tonálnost -i ž (ȃ)
1. glasb. melodična in harmonska urejenost na osnovi določene tonalitete: v njegovih skladbah se prepletata tonalnost in atonalnost
2. um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni: tonalnost slike; barvno polnost nadomešča siva tonalnost
● knjiž. ponavljanje teh besed daje pesmi čustveno tonalnost obarvanost
SSKJ²
tonáža -e ž (ȃ)
navt. ladijska prostornina, merjena v registrskih tonah: ladja z veliko tonažo / ladijska tonaža
● publ. država ima že precejšnjo tonažo precej veliko ladjevje
SSKJ²
toném -a m (ẹ̑)
jezikosl. pomenskorazločevalna višina, potek tona v zlogih, besedah: razločevati toneme; akut in drugi tonemi
SSKJ²
tonemátičarka -e ž (á) jezikosl.
ženska, ki besedam ugotavlja, določa vrsto tonema: predavanje tonematičarke
SSKJ²
tonemátik -a m (á) jezikosl.
kdor besedam ugotavlja, določa vrsto tonema: je eden redkih poznanih in priznanih tonematikov
SSKJ²
tonemátika -e ž (á)
jezikosl. nauk o tonemih: tonematika in fonologija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tonémski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tonem: tonemski potek / tonemski naglas
SSKJ²
tonémskost -i ž (ẹ̑) jezikosl.
lastnost, značilnost tonemskega: tonemskost govora; za raziskavo tonemskosti je posnel in analiziral veliko število tonemskih govorcev
SSKJ²
tóner -ja m (ọ̄)
barvilo v prahu za tiskalnike ali posodica s takim barvilom: menjava izrabljenega tonerja; tiskalnik za manj zahtevno rabo je lahko cenejši kot nov toner / barvni, črni toner
SSKJ²
tonêra -e ž (ȇ)
1. rib. čoln za lovljenje tunov: peljati se s tonero
2. nar. primorsko ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov; tunolovka: s tonere opazovati tune
SSKJ²
tónf -a in tònf tônfa m (ọ̑; ȍ ó)
nar. tolmun: v potoku je več tonfov; globok tonf / kopati se v tonfu
SSKJ²
tónga -e ž (ọ̑)
v nekaterih azijskih deželah vozilo z dvema kolesoma za prevoz ljudi, ki ga vleče vprega: peljati se s tongo; tonga in rikša
SSKJ²
tóničen -čna -o prid. (ọ́) jezikosl.
1. naglasen: tonično mesto / tonični metrični sistem
2. naglašen: tonični zlog
♦ glasb. tonični akord akord na prvi stopnji; med. tonični krč dolgotrajen krč, ki mu sledi ohlapitev
SSKJ²
tónik -a m (ọ́)
1. osvežujoča brezalkoholna pijača z grenkim rastlinskim izvlečkom: piti tonik; gin s tonikom
2. kozm. tekočina za osvežitev kože, zlasti na obrazu: tonik za nego mastne kože / obrazni tonik
SSKJ²
tónika -e ž (ọ́)
glasb. prva stopnja v durovi ali molovi lestvici: tonika, dominanta in subdominanta
SSKJ²
toníranje -a s (ȋ)
glagolnik od tonirati: toniranje bele površine / barvno toniranje
SSKJ²
tonírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. rahlo obarvati v določenem (barvnem) tonu: tonirati ozadje risbe / barvno tonirati
    toníran -a -o:
    rdeče toniran tlak; risba na toniranem papirju barvnem
SSKJ²
toníti tónem nedov. (ī ọ́)
1. izginjati pod (vodno) gladino: kamen je hitro tonil
2. ekspr., s prislovnim določilom izginjati, izgubljati se: pot je tonila v mraku; udarci so tonili v hrupu / resnica tone v množici besed
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja osebka, kot ga določa samostalnik: toniti v spanje; toniti v žalost / njegovo ime je tonilo v pozabo
● ekspr. dežela je med vojno tonila v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. sonce tone za goro zahaja; ekspr. geologi ugotavljajo, da mesto polagoma tone se pogreza
    tonèč -éča -e:
    toneč v spanje, ni ničesar več slišal; toneča ladja; toneče sonce
SSKJ²
tònk in tónk medm. (ȍ; ọ̑)
posnema glas pri zvonjenju, udarjanju: tink, tonk, je zazvonilo pri vhodu; stenska ura bije: tink, tonk
SSKJ²
tónkin -a m (ọ̑)
bambus, iz katerega izdelujejo zlasti ribiške palice: za spomin hrani ribiško palico iz tonkina
SSKJ²
tónoven -vna -o prid. (ọ̑)
zastar. tonski1: tonovna višina
SSKJ²
tónovski -a -o prid. (ọ̑)
tonski1: zapisovati napeve s posebnimi tonovskimi znaki / te barve so na izbiro samo v določeni tonovski lestvici
♦ glasb. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice
SSKJ²
tonôvščica -e ž (ȏ)
star. vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi; galeb: nad vodo so vreščale tonovščice
SSKJ²
tónski1 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ton: tonska višina; tonsko zaporedje / tonska lestvica slike
● tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba
♦ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje električnih zvočnih signalov določene frekvence in napetosti; film. tonski film zvočni film; tonska kopija filma prva ozvočena kopija; glasb. tonski način tonovski način; tonski obseg glasbila, pevskega glasu; tonski sistem sistem vseh v določeni glasbeni kulturi rabljenih tonov, razvrščenih v lestvice; (tonska) lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; jezikosl. tonski potek naglašenega zloga; tisk. opraviti tonsko korekturo popraviti stopnjo počrnitve na negativu ali pozitivu
    tónsko prisl.:
    tonsko stopnjevane sence; tonsko višji zlog
SSKJ²
tónski2 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tono: tonska pošiljka / s števnikom 5-tonski tovornjak ki lahko prepelje tovor petih ton
SSKJ²
tónskost -i ž (ọ̑)
um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni; tonalnost: tonskost slike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tónus -a m (ọ̑)
biol. napetost tkiva, zlasti mišičnega: tonus narašča, pada; visok tonus / mišični tonus
SSKJ²
tonzíla -e ž (ȋ)
nav. mn., anat. limfni organ v žrelu: odstraniti tonzile; vnetje leve tonzile
SSKJ²
tonzúra -e ž (ȗ)
rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriženo ali obrito lasišče: glava s tonzuro; meniška tonzura
SSKJ²
tonzurírati -am dov. in nedov. (ȋ)
rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriči ali obriti lasišče: dati se tonzurirati; tonzurirati redovnika
    tonzuríran -a -o:
    tonzurirana glava
SSKJ²
tòp1 tôpa m, mn. topôvi (ȍ ó)
1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top
2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
♦ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top
SSKJ²
tòp2 tôpa m (ȍ ó)
majica brez rokavov: nositi top; oprijet top; ženski top
SSKJ²
tòp3 -- v prid. rabi (ȍ) pog.
ki je na prvem, vodilnem mestu: top program; top pozicija; top stranka; Slovenija je med top destinacijami za naše sosede / top lista seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost; top model vrhunski maneken, vrhunska manekenka
SSKJ²
tòp4 tôpa -o stil. -ó prid. (ȍ ó)
1. ki slabo reže, seka: top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo
● topa stran noža rezilu nasprotna stran
2. ki nima (ostre) konice: top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: top zadah po trohnobi; topa bolečina
// ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas: top padec, udarec; topo pokanje z bičem
// nizek, nezveneč, zamolkel: top glas, zvok
4. neobčutljiv za zunanje dražljaje: gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje
5. ki je brez volje, zanimanja: top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu
6. knjiž. neumen, omejen: top človek; bistri in topi učenci / tope besede
♦ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni
    tôpo in topó prisl.:
    topo gledati predse; nesrečo je topo prenašal; topo udarjati; starčevsko topo mežikati
SSKJ²
tòp5 medm. (ȍ)
posnema nizek, nezveneč, zamolkel glas pri udarjanju, navadno z nogami ob tla: slišalo se je: top, top, top; konj je top, top, top, zdirjal iz hleva
SSKJ²
tôpast1 -a -o prid. (ó)
po obliki podoben topu: topasta naprava
SSKJ²
tôpast2 -a -o prid. (ó)
star. top, manj oster: topast nož / topast nos
SSKJ²
topáz -a m (ȃ)
poldrag kamen rumeno rjave barve: prstan s topazom; oči ji žarijo kot dva topaza
SSKJ²
topázen -zna -o prid.(ȃ)
1. ki je iz topazov, s topazi: topazni prstan
2. po barvi podoben topazu: topazne oči
    topázno prisl.:
    topazno rumena barva
SSKJ²
tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [topəu̯] prid., toplêjši (ó; ọ́ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje
3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
// ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice
    topló in tôplo prisl.:
    toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih
    ●     ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim
    tôpli -a -o sam.:
    popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem
SSKJ²
tôpen -pna -o prid. (ó)
ki se da topiti, raztapljati: topna snov; smola ni topna v vodi; težko topen
♦ kem. topno steklo
SSKJ²
topéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati top, manj oster: rezilo topi
2. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti jim topijo
3. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: zaradi enoličnega dela je začel topeti
SSKJ²
topìč -íča m (ȉ í)
1. ekspr. manjši top: nabiti, sprožiti topič
2. možnar: pokati s topiči
SSKJ²
tópika -e ž (ọ́)
1. filoz. logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev: Aristotelova topika
2. lit. celota miselnih in izraznih obrazcev določene literarne tradicije: v prevodu je ohranjena antična topika
SSKJ²
topílec -lca [topilca in topiu̯ca] m (ȋ)
talivec: topilec v železarni
SSKJ²
topílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na topljenje: topilno sredstvo / topilna moč vroče vode / topilna peč talilna peč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
topílnica -e ž (ȋ)
delavnica, obrat za topljenje: delati v topilnici; topilnica masti / topilnica bakra talilnica
SSKJ²
topílničar -ja m (ȋ)
talivec: delovni uspehi topilničarjev; topilničar v železarni
SSKJ²
topílnik -a m (ȋ)
teh. posoda za topljenje: topilnik za klej / topilnik za steklo talilnik
SSKJ²
topílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na topilnico: topilniški delavec / topilniški obrat
SSKJ²
topílništvo -a s (ȋ)
talilništvo: rudarstvo in topilništvo
SSKJ²
topílo -a s (í)
sredstvo za topljenje: odstraniti madeže s topilom; topilo za maščobe
♦ kem. organsko topilo
SSKJ²
topinambúr -ja m (ū)
agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji: pridelovati topinambur
SSKJ²
topíranje -a s (ȋ)
glagolnik od topirati: poškodovati si lase s topiranjem; barvanje in topiranje
SSKJ²
topírati -am nedov. in dov. (ȋ)
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo vedno topira / topirati lase
    topíran -a -o:
    topirani lasje; visoko topirana pričeska
SSKJ²
topítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od topiti, raztapljati: topitev snega / topitev kovin talitev
SSKJ²
topíti1 -ím nedov. (ī í)
1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: topiti sladkor; žveplo se ne topi v vodi
2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti
// navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile
3. ekspr. delati, da česa ni več: sonce je topilo meglo; sence se topijo ob zori / sonce se je topilo v rdeči zarji izginjalo
● star. topiti mleko greti ga, da se hitreje naredi smetana; knjiž. smehljaj se je topil v izraz grenkobe je prehajal, se je spreminjal; ekspr. dolina se topi v soncu je obsijana s soncem; ekspr. to pecivo se kar topi v ustih je zelo mehko, okusno
    topíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: natakar se danes kar topi od ustrežljivosti; topiti se od zadovoljstva / srce se mu topi v lepih spominih / topiti se v solzah zelo jokati
    ●     knjiž. jezika sosednjih narodov sta se počasi topila stapljala
    topèč -éča -e:
    govoril je, topeč se od prijaznosti; v vodi se topeča snov
    topljèn -êna -o:
    topljeni sir mlečni izdelek, ki se dobi s topljenjem različnih vrst sira; topljeno maslo kuhano maslo
SSKJ²
topíti2 -ím nedov. (ī í)
1. delati topo, manj ostro: kamenje topi koso
2. povzročati, da postaja kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: alkohol mu topi čute
3. povzročati, da se kaj pojavlja v manjši meri, v manj izraziti obliki: žalost topi druga čustva
SSKJ²
topíti3 -ím nedov. (ī í)
star. utapljati: topiti mlade mačke; topiti se v valovih / topiti žalost v pijači
SSKJ²
tóplar -ja m (ọ́)
nar. dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojni kozolec, vezani kozolec: zapeljati voz pod toplar
SSKJ²
toplárna -e ž (ȃ)
obrat, ki oskrbuje porabnike z električno energijo, paro in toplo vodo zlasti za ogrevanje: premog za toplarno / mestna toplarna
SSKJ²
toplárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na toplarno: toplarniški dimnik / toplarniško ogrevanje
SSKJ²
tôples tudi tóples tudi topless -a [tretja oblika tôples tudi tóples] m (ȏ; ọ̑)
žensko oblačilo, zlasti kopalke, ki ne zakriva prsi: nositi toples; kopalka v toplesu; v prid. rabi: toples kopalke
SSKJ²
toplíca -e ž (í)
1. mn. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca: iti v toplice; zdraviti se v toplicah; znane toplice
2. knjiž. topli izvir, vrelec: odkriti toplico
// voda toplega izvira, vrelca: kopati se v toplici; zdravilišče s toplico
3. zastar. topla greda: gojiti rože v toplici
SSKJ²
toplifikácija -e ž (á)
publ. zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo tople vode za ogrevanje: toplifikacija novega naselja; plinifikacija in toplifikacija
SSKJ²
toplína -e ž (í)
1. kar izraža topel, prijazen odnos: pogrešati, začutiti toplino; človeška toplina; čustvena toplina / s toplino opisovati koga
2. lastnost, značilnost toplega, prijaznega: toplina besed; toplina doma
3. star. toplota: blaga aprilska toplina
● zastar. zjutraj so namerili toplino devet stopinj temperaturo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
toplínski -a -o prid. (ȋ)
zastar. temperaturen: toplinske spremembe
SSKJ²
toplíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na toplico: topliška voda / topliško zdravljenje / topliški turizem
SSKJ²
toplíti -ím nedov. (ī í)
knjiž. greti: toplili so mu od mraza otrple noge
    toplíti se 
    postajati toplejši: vreme se topli; brezoseb. postopoma se je toplilo
SSKJ²
topljênec -nca m (é)
kem. snov, ki se topi v drugi snovi: določiti razmerje med maso topljenca in maso raztopine
SSKJ²
topljênje -a s (é)
glagolnik od topiti, raztapljati: topljenje sladkorja v čaju / topljenje kovin taljenje / reke naraščajo zaradi topljenja snega
SSKJ²
topljív -a -o prid. (ī í)
ki se da topiti: v vodi topljive barve
SSKJ²
topljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost topljivega: topljivost snovi
SSKJ²
toplo... prvi del zloženk
nanašajoč se na topel: toplokrven, toplomorski, toplosrčen
SSKJ²
toplobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je tople barve: rožast vzorec na toplobarvnem ozadju
SSKJ²
toplogrêden -dna -o prid. (ē)
nanašajoč se na toplo gredo: naraščanje svetovnih emisij toplogrednega ogljikovega dioksida; toplogredni plini; toplogredne emisije
SSKJ²
toplokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
zool. pri katerem je toplota krvi neodvisna od temperature okolice: sesalci so toplokrvni; toplokrvne živali
● ekspr. toplokrvno dekle zelo čustveno, strastno
♦ vet. toplokrvni konj konj lažje pasme, ki se uporablja za ježo ali vprego v lahke vozove
SSKJ²
toplokŕvnost -i ž (ŕ)
zool. lastnost, značilnost toplokrvnega: toplokrvnost sesalcev
SSKJ²
toploljúben -bna -o prid. (ú ū)
biol. ki uspeva v toplem okolju; termofilen: toploljubne rastline
SSKJ²
toplomér -a m (ẹ̑)
priprava za merjenje temperature: toplomer kaže minus dvajset stopinj; meriti temperaturo s toplomerom
SSKJ²
tôplost tudi toplóst -i ž (ó; ọ̑)
lastnost, značilnost toplega: toplost vode / toplost poletja / toplost besed / toplost oranžne barve
SSKJ²
toplôta -e ž (ó)
1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote
2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi
3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv
4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota
♦ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu
SSKJ²
toplôten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija
♦ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka
    toplôtno prisl.:
    toplotno izolirati
SSKJ²
toplôtnoizolacíjski -a -o prid. (ō-ȋ)
nanašajoč se na toplotno izolacijo: toplotnoizolacijski material / toplotnoizolacijska dela
SSKJ²
toplovòd -óda m (ȍ ọ́)
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode: napeljati toplovod; priključiti napeljavo centralne kurjave na toplovod
SSKJ²
toplovôdar -ja m (ȏ) slabš.
gej, homoseksualec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
toplovóden1 -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na toplovod: toplovodno omrežje / toplovodna voda
SSKJ²
toplovôden2 -dna -o prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na toplo vodo: toplovodni rastlinjak
♦ teh. toplovodni kotel naprava, v kateri se segreva tehnološka voda ali voda za ogrevanje prostorov
SSKJ²
toplozráčen -čna -o prid. (á ā)
teh. nanašajoč se na topel zrak: toplozračno ogrevanje / toplozračna centralna kurjava centralna kurjava, pri kateri se prostori ogrevajo z dovajanjem toplega zraka
SSKJ²
tópničar tudi topníčar -ja m (ọ̑; ȋ)
vojak topniške enote: četa topničarjev
SSKJ²
tópničarka tudi topníčarka -e ž (ọ̑; ȋ)
voj. vojna ladja, oborožena zlasti s topovi; topnjača: potopiti topničarko
SSKJ²
tópničarski tudi topníčarski -a -o prid. (ọ̑; ȋ)
nanašajoč se na topničarje: topničarska uniforma / topničarska enota
SSKJ²
tópniški in topníški -a -o prid. (ọ̑; ȋ)
nanašajoč se na topništvo: topniško obstreljevanje / topniška enota
SSKJ²
tópništvo in topníštvo -a s (ọ̑; ȋ)
vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice: obe diviziji sta imeli nekaj topništva; protiletalsko topništvo / lahko, težko topništvo
// rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: topništvo napada mesto
SSKJ²
topnjáča -e ž (á)
voj. vojna ladja, oborožena zlasti s topovi: potopiti topnjačo
SSKJ²
tôpnost -i ž (ó)
lastnost topnega: topnost soli
SSKJ²
topo... prvi del zloženk
nanašajoč se na top: topočuten, topogled, toporog, topovrh
SSKJ²
topoglàv in topogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. neumen, omejen: res je topoglav, če se je tako odločil / topoglava pravila
    topoglávo prisl.:
    topoglavo kaj razlagati
SSKJ²
topoglávec -vca m (ȃ)
ekspr. neumen, omejen človek: ni tak topoglavec, kot je videti
SSKJ²
topogláviti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. neumno, omejeno ravnati, govoriti: kar naprej topoglavi
SSKJ²
topoglávka -e ž (ȃ)
ekspr. neumna, omejena ženska: ne poslušaj te topoglavke
SSKJ²
topoglávost -i ž (ā)
ekspr. neumnost, omejenost: obupoval je nad sosedovo topoglavostjo / podreja se mu le iz topoglavosti
SSKJ²
topogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
publ. tak1, ta1: topogledno vprašanje ni umestno
    topoglédno prisl.
    v tem pogledu, glede tega: topogledno vam ne morem dati nobenih pojasnil
SSKJ²
topográf -a m (ȃ)
strokovnjak za topografijo: zemljevid je izdelal znan topograf
SSKJ²
topografíja -e ž (ȋ)
1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije
// značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave
2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija
♦ um. umetnostna topografija
// opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu
SSKJ²
topográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov
♦ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
topokóten -tna -o prid. (ọ̑)
ki ima tope kote: risati topokotne like
♦ geom. topokotni trikotnik trikotnik, ki ima en topi kot
SSKJ²
tôpol1 -ôla m (ó ó)
visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov
♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis
SSKJ²
tôpol2 -óli ž (ó ọ̑)
zastar. topol1: sedel je na klopi pod topoljo
SSKJ²
topôla -e ž (ó)
star. topol1: visoke topole ob reki
SSKJ²
topolíno -a m (ȋ)
tip manjšega italijanskega osebnega avtomobila znamke Fiat: voziti se s topolinom
SSKJ²
topolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., navadno v zvezi topolistna kislica kislica z velikimi, dolgopecljatimi, na koncu zaokroženimi spodnjimi listi, Rumex obtusifolius:
SSKJ²
topologíja -e ž (ȋ)
geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza
SSKJ²
topolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na topologijo: algebrske in topološke strukture
SSKJ²
topôlov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na topol: topolov les; trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad
SSKJ²
topolovína -e ž (í)
topolov les: zobotrebci iz topolovine
SSKJ²
topôlovje -a s (ó)
topolovo drevje: visoko topolovje
SSKJ²
topôlovka -e ž (ó)
1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke
2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi:
SSKJ²
toponím -a m (ȋ)
jezikosl. lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime: toponimi in antroponimi
SSKJ²
toponímika -e ž (í)
jezikosl. celota toponimov določenega območja: proučevati toponimiko dežele
// veda o toponimih; toponomastika: ukvarjati se s toponimiko
SSKJ²
toponomástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na toponomastiko: etnografske in toponomastične ostaline / toponomastična razprava
SSKJ²
toponomástika -e ž (á)
jezikosl. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko
SSKJ²
toponós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima top nos: toponos človek / toponos obraz
SSKJ²
toponósec -sca m (ọ̑)
ekspr. kdor ima top nos: kdo je ta toponosec
SSKJ²
tôpor -ôra m (ó ó)
star. toporišče: nasaditi sekiro na topor; topor krampa
SSKJ²
toporíšče -a s (í)
daljši držaj pri orodju: izdelati toporišče; sekira se je snela s toporišča; nasaditi na toporišče; toporišče kose; les za toporišče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
toporóben -bna -o prid. (ọ̑)
ki ima top rob, tope robove: toporoben kos lesa
SSKJ²
tópos -a tudi tópa m (ọ̑)
lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi
SSKJ²
topóst tudi tôpost -i ž (ọ̑; ó)
lastnost, značilnost topega: topost noža / njene oči izražajo topost
SSKJ²
topòt -ôta m (ȍ ó)
glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot
// topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot
SSKJ²
topotánje -a s (ȃ)
glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop
// topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje
SSKJ²
topotáti -ám tudi -óčem nedov.(á ȃ, ọ́)
slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami
// dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo
// topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor
    topotáje :
    prihajal je, topotaje z leseno nogo
    topotajóč -a -e:
    topotajoč hrup; topotajoči koraki
SSKJ²
topôtniti -em dov. (ó ȏ)
slišno, topo udariti z nogami ob tla: od jeze je topotnil / topotniti z nogo ob tla
SSKJ²
topoúmen -mna -o prid. (ú ū)
ekspr. neumen, omejen: topoumen človek / topoumno občudovanje
    topoúmno prisl.:
    topoumno govoriti
SSKJ²
topoúmnost -i ž (ú)
ekspr. neumnost, omejenost: človeška topoumnost / zmeraj ga nadleguje s kako topoumnostjo
SSKJ²
topovnjáča -e ž (á)
voj. žarg. topnjača: napasti topovnjačo
SSKJ²
topôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na top: topovska cev / topovsko obstreljevanje / topovski izstrelek; topovska krogla granata
● publ. ljudstvo so uporabili kot topovsko hrano v boju za tuje interese ljudstvo se je moralo izpostavljati smrtni nevarnosti v vojnah za tuje koristi
♦ voj. topovski ogenj
SSKJ²
tòpspín -a m (ȍ-ȋ)
šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči: učinkovit topspin; v prid. rabi: topspin udarec
SSKJ²
tór1 in torr -a [tór] m (ọ̑)
fiz., do 1980 enota za merjenje tlaka:
SSKJ²
tòr2 tôra m (ȍ ó)
fiz. pojav, da se podlaga upira premikanju telesa po njej s silo, ki je nasprotna smeri premikanja: zmanjšati tor
SSKJ²
tóra -e ž (ọ̑)
pri judih zlasti prvi del (pet Mojzesovih knjig) verskega kanona, navadno s komentarji, ki so jih rabini skozi stoletja dodajali besedilu: brati iz tore; zvitki tore; prepovedi, zapovedi iz tore / judovska tora
SSKJ²
torakálen -lna -o prid. (ȃ)
anat. nanašajoč se na toraks, prsen: torakalni organi; torakalno vretence
♦ med. torakalni empiem; torakalna kirurgija
SSKJ²
torakoplástika -e ž (á)
med. kirurška odstranitev dela prsnega koša pri zdravljenju nekaterih oblik pljučne tuberkuloze:
SSKJ²
tóraks -a m (ọ̑)
1. anat. del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni koš: poškodba toraksa
2. zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah; oprsje
SSKJ²
tórba -e ž (ọ̑)
priprava z ročajem, ročajema za prenašanje v roki: odložiti, odpreti torbo; vzeti kaj iz torbe; zložiti stvari v torbo; platnena, usnjena torba; polna, težka torba; torba za malico / hladilna torba torbi podobna prenosna hladilna priprava za prenašanje pokvarljivega blaga, zlasti živil; kopalna, lovska, potovalna, šolska torba
● pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko
SSKJ²
tórbar1 -ja m (ọ̑)
knjiž. berač1, potepuh: druščina torbarjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
torbár2 in tórbar -ja m (á; ọ̑)
izdelovalec torb: izučiti se za torbarja
SSKJ²
torbárka in tórbarka -e ž (á; ọ̑)
izdelovalka torb: inovativna torbarka
SSKJ²
torbárski in tórbarski -a -o prid. (á; ọ̑)
nanašajoč se na torbarje ali torbarstvo: torbarski izdelki / torbarska obrt
SSKJ²
torbárstvo in tórbarstvo -a s (ȃ; ọ̑)
torbarska obrt: ukvarjati se s torbarstvom
SSKJ²
tórbica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od torba: zapreti torbico; torbica z zadrgo / ekspr. šolska torbica šolska torba; toaletna torbica
// manjša, zlasti ženska torba za prenašanje denarja, kozmetičnih potrebščin in drugih manjših osebnih predmetov: nestrpno iskati po torbici; usnjena torbica / večerna torbica / ženska torbica
SSKJ²
tórbičar -ja m (ọ̑)
kdor krade torbice: nasilen, predrzen torbičar; žepar in torbičar / motorizirani torbičarji
SSKJ²
tórbičarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na torbičarje: torbičarski rop; torbičarska akcija, tatvina
SSKJ²
tórbičarstvo -a s (ọ̑)
1. dejavnost torbičarjev: ovadba zaradi torbičarstva; drzne tatvine in torbičarstvo
2. obrt za izdelovanje torbic: ukvarjati se s torbičarstvom; mojstrica torbičarstva
SSKJ²
torcída -e ž (ȋ)
šport. žarg. zelo glasno, hrupno navijanje: zmagati ob torcidi gledalcev
SSKJ²
toreadór -ja m (ọ̑)
zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom; bikoborec: postati toreador
SSKJ²
toreadórski -a -o (ọ̑)
pridevnik od toreador: toreadorska oblačila
SSKJ²
tórej1 člen. (ọ̑)
1. izraža vzročno-sklepalno razmerje: zmagali so v svoji skupini in bodo torej igrali v finalu; vse je negotovo, kako naj torej komu zaupamo; nismo jim pomagali. Vsega smo torej sami krivi
2. izraža navezovanje na prej povedano: kaj torej še hočeš; pazi torej, premisli vsak pogled in vsak gib; hočeš torej reči, da vse to ni res; ti si torej drugačnega mnenja / torej prav, bom pa povedal
3. izraža začudenje, nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: torej povej, kaj misliš; taka je torej ta stvar; no torej, poberi se že; tako torej, mi te čakamo, tebe pa ni
4. izraža spodbudo, poziv: torej, le pojdi; torej, kaj si prinesla; torej, kako si se odločil / Torej? je vprašal
SSKJ²
tórej2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja: pozni smo, torej gremo čim prej dalje; ni upoštevala opozoril, torej si je sama povzročila težave; zdaj je lepa priložnost, torej začnite; trideset steklenic bo dovolj. Torej jih vzemi toliko / mislim, torej sem
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: zvečer pridite, torej vsi trije; predstava bo prvega, torej v nedeljo to je
SSKJ²
tôrek -rka m (ó)
drugi dan v tednu: jutri bo torek; prijave sprejemamo vsak prvi torek v mesecu; v torek zvečer se vrne; izlet bo v torek, 24. junija / obiskuje me ob torkih; zgodilo se je v noči od torka na sredo
♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno
SSKJ²
tóren -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na trenje 2: torna ploskev / torna elektrika
♦ fiz. torni koeficient koeficient trenja; strojn. torna sklopka sklopka, pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjem
SSKJ²
torêro -a m (ȇ)
zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom; bikoborec: torero draži bika
SSKJ²
torévtika -e ž (ẹ́)
um. tehnika oblikovanja kovin s cizeliranjem, tolčenjem: torevtika in graviranje
SSKJ²
tóri tudi tory -ja [tóri] m (ọ̑)
v angleškem okolju član konservativne stranke: toriji so zmagali
SSKJ²
tórij -a m (ọ́)
kem. mehka srebrno bela radioaktivna kovina, element Th: razpadanje torija; uran in torij
SSKJ²
tórijec -jca m (ọ̄)
v angleškem okolju član konservativne stranke: politične koristi torijcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tórijev -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na torij: torijeva nahajališča / torijeva emanacija toron
SSKJ²
tórijevec -vca m (ọ̄)
v angleškem okolju član konservativne stranke: zmaga torijevcev
SSKJ²
tórijevski -a -o (ọ̄)
pridevnik od torijevec: torijevski politik
SSKJ²
torílce -a s (ī)
manjšalnica od torilo: s torilcem zajeti vodo iz vedra
SSKJ²
torílnica -e ž (ȋ)
bot., navadno v zvezi spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna: spomladanska torilnica in rumena pasja čebulica
SSKJ²
torílo -a s (í) star.
1. okrogla posoda, navadno lesena: stružiti torila; zajeti vodo iz torila
2. model1, posoda2: torilo za potico
SSKJ²
toríšče -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom
1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč
// dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu
2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova
● zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču
// kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice
SSKJ²
tórka -e ž (ọ̑)
etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni: ponoči pride torka prest
SSKJ²
tórklja1 -e ž (ọ̑)
etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni: bajke o vilah, rojenicah in torkljah
SSKJ²
tórklja2 -e ž (ọ̑)
nar. primorsko priprava za stiskanje olja iz oliv: stiskati s torkljo
// prostor s tako pripravo: v torklji je živahno
SSKJ²
torkljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. opotekajoč se iti, hoditi: za vozom je torkljal star mož
SSKJ²
tôrkov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na torek: torkove popoldneve porabi za nakupe / ocena torkovega koncerta; sklepi torkove seje
SSKJ²
tornádo -a m (ȃ)
meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo: tornado je naredil veliko škode
SSKJ²
torníster -tra m (í)
nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: oprtati si tornister
SSKJ²
tornístra -e ž (ȋ)
nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: odpreti, oprtati si tornistro; vojak s tornistro
SSKJ²
tóron -a m (ọ̑)
kem. radioaktivni plin, ki nastane pri razpadanju torija, element Tn: radon in toron
SSKJ²
torpéden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na torpedo: torpedno orožje / torpedni čoln majhna, hitra vojna ladja, oborožena zlasti s torpedi in topovi; torpedni rušilec rušilec, oborožen s torpedi; torpedno letalo
SSKJ²
torpedíranje -a s (ȋ)
glagolnik od torpedirati: torpediranje ladje
SSKJ²
torpedírati -am dov. in nedov. (ȋ)
voj. napasti s torpedom, torpedi: podmornica je torpedirala ladjo
// razstreliti s torpedom, torpedi: najti razbitine ladje, ki so jo torpedirali med vojno
● publ. taki ukrepi bodo torpedirali gospodarski sistem uničili, povzročili njegov razpad
    torpedíran -a -o:
    torpedirana ladja se potaplja
SSKJ²
torpédo -a m (ẹ̑)
1. voj. z razstrelivom napolnjen izstrelek z lastnim pogonom, ki se premika do cilja navadno pod vodno gladino: torpedo je zadel ladjo; izstreliti torpedo
2. teh. priprava v pestu zadnjega kolesa, ki omogoča prosti tek kolesa pri mirovanju pedalov, pogon pri potiskanju pedalov naprej in zaviranje pri potiskanju pedalov nazaj: torpedo se je preveč segrel / kolo na torpedo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
torpédovka -e ž (ẹ̑)
voj. vojna ladja, oborožena zlasti s torpedi in topovi: križarke, torpedovke in podmornice
SSKJ²
torpíden -dna -o prid. (ȋ)
psiht. duševno otopel, nedejaven: bolnik je torpiden / torpidno stanje
SSKJ²
torr gl. tor1
enota
SSKJ²
tórta -e ž (ọ̑)
pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev: narediti, okrasiti torto; razrezati torto; kos torte; lopatica za torto / čokoladna, sadna torta / za malico poje dve torti tortni rezini
♦ gastr. doboš torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro; linška torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa
SSKJ²
tortelín -a m (ȋ)
nav. mn., gastr. izdelek iz rezančnega testa obročaste oblike z nadevom, navadno iz sesekljanega mesa: izdelovati torteline / tortelini z omako; juha s tortelini
SSKJ²
tórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na torto: tortna rezina / tortni model
SSKJ²
tórtica -e ž (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od torta: speči tortico; tortica za rojstni dan / pojesti dve tortici tortni rezini
SSKJ²
tortílja -e ž (ȋ)
1. v španskem okolju jed iz stepenih jajc, zelenjave, začimb: delati tortilje; tortilja s fižolovim nadevom
2. v latinskoameriškem okolju tanek mlinec iz koruzne ali bele moke, pečen na vroči plošči ali kamnu: peči tortilje
SSKJ²
tortúra -e ž (ȗ)
knjiž. mučenje: prenesti, prestati torturo; zasliševanje s torturo / ekspr. kdo bo trpel to lepotno torturo
SSKJ²
tórus -a m (ọ̑)
1. geom. telo, ki nastane pri vrtenju kroga okoli osi, ležeče v isti ravnini in oddaljene od njegovega središča bolj, kot je njegov polmer: prostornina torusa
// ploskev, ki omejuje to telo: površina torusa
2. arhit. obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; svitek
SSKJ²
tory gl. tori
SSKJ²
tórzen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na torzo: torzni kipi / torzna pripoved
SSKJ²
torzíja in tórzija -e ž (ȋ; ọ́)
1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os; vzvoj: zasuk pri torziji
2. med. zasukanje, zasuk: ustavljanje krvavitve s torzijo
♦ geom. količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo, vzvoj
SSKJ²
torzíjski in tórzijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
teh. vzvojen: torzijska napetost, obremenitev / torzijska vzmet
♦ fiz. torzijski moment torzijski navor; torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici
SSKJ²
tórzo -a m (ọ̑)
1. um. nepopolno ohranjen ali nedokončan kip, navadno brez glave in udov: torzi antičnih boginj / kip se je ohranil samo kot torzo
2. knjiž. nedokončano delo, stvar sploh: knjiga je ostala torzo; drama daje vtis torza
SSKJ²
toskánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Toskano: toskanska pokrajina / toskansko narečje
SSKJ²
toskánščina -e ž (ȃ)
toskansko narečje: pisati v toskanščini
SSKJ²
tóstran1 prisl. (ọ̑)
izraža položaj na tej strani česa ali premikanje v tak položaj: tostran so polja, onstran gozdovi / ko smo prišli tostran, ni bilo tu nikogar
SSKJ²
tóstran2 predl. (ọ̑)
z rodilnikom za izražanje položaja na tej strani česa ali premikanja v tak položaj: tostran gozda je speljana trimska steza / splezal je tostran visoke ograje / ogledali so si kraje tostran in onstran meje
SSKJ²
tóstránost -i ž (ọ̑-ā)
v različnih religijah zemeljska stvarnost: v tostranost usmerjen človek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tóstránski -a -o prid. (ọ̑-á)
1. nanašajoč se na tostranstvo: tostransko življenje / tostranski svet
2. ekspr. posveten, materialen: tostranske dobrine; tostranske skrbi
SSKJ²
tóstránstvo -a s (ọ̑-ā)
v različnih religijah zemeljska stvarnost kot kraj človekovega bivanja do smrti: živeti za tostranstvo; tostranstvo in onstranstvo
SSKJ²
tósvéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž.
nanašajoč se na zemeljsko stvarnost in ne na posmrtno življenje: tosvetni vladar; tosvetne stvari; tosvetno bogastvo; tosvetno življenje
SSKJ²
totál -a m (ȃ)
film. izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; splošni plan: total in detajl
SSKJ²
totálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. popoln: imeti totalen pregled nad dogajanjem / totalna prepoved jedrskih poskusov / totalno uničenje / totalna harmonija; totalno ravnovesje / totalna zmota
2. celovit, celosten: raziskovanje totalnih družbenih struktur / totalna revolucija / totalni človek človek, ki je vsestransko razvit, osveščen, dejaven
// celoten: izračunati totalno napako iz delnih
3. totalitaren: totalna oblast / totalna država
♦ fiz. totalni odboj popolni odboj; gled. totalno gledališče gledališče, ki pri uprizoritvah enakovredno uporablja vsa gledališka sredstva, besedilo pa le kot scenarij; šport. totalno gibanje gibanje, pri katerem sodeluje celo telo; voj. totalna vojna vojna, ki zajame vso napadeno državo in v kateri napadalec uporablja vsa sredstva ne glede na mednarodno vojno pravo
    totálno prisl.:
    totalno pozabiti; biti totalno pijan, slep
SSKJ²
totalitárec -rca m (ȃ)
totalitarist: demokrati in totalitarci / partijski, postkomunistični totalitarci
SSKJ²
totalitáren -rna -o prid. (ȃ)
1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: totalitarni režim; totalitarna oblast / totalitarna država / totalitarne metode totalitaristične
♦ voj. totalitarna vojna totalna vojna
2. knjiž. ki vse podreja določenim ciljem: totalitarni svetovni nazor / totalitarni junak; totalitarna družba
SSKJ²
totalitaríst -a m (ȋ)
pristaš totalitarizma: njegovi junaki so politični totalitaristi; totalitarist in nekonformist
SSKJ²
totalitarístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na totalitarizem: totalitaristična država / totalitaristični teror; totalitaristične metode / totalitaristični režim totalitarni režim
SSKJ²
totalitarízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: boriti se proti totalitarizmu; fašistični, komunistični, nacistični totalitarizem; obsodba totalitarizmov; ostanki totalitarizma; totalitarizem in demokracija / medijski totalitarizem
SSKJ²
totalitárnost -i ž (ȃ)
značilnost totalitarnega: totalitarnost režima / spremembe vodijo v totalitarnost totalitarizem
SSKJ²
totalitéta -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati določeno ideologijo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete
2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete
// celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij
SSKJ²
totalizácija -e ž (á)
glagolnik od totalizirati: totalizacija informacijske mreže; totalizacija tehnološkega razvoja
SSKJ²
totalizátor -ja m (ȃ)
naprava za registriranje vplačil, rezultatov, izračunavanje dobitkov pri stavah na konjskih dirkah: videti rezultate na totalizatorju
// urad, prostor s tako napravo: vplačati v totalizatorju
♦ meteor. priprava za merjenje vseh padavin, ki padejo v daljšem obdobju
SSKJ²
totalizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od totalizirati: totaliziranje vojaškega spopada
SSKJ²
totalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž.
1. zajeti, obseči vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: gledališče je skušalo svet totalizirati; shema ne totalizira pojava
2. narediti, da kaj zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: totalizirati oblast; vojna se totalizira
● knjiž. človek se hoče v svetu totalizirati se v celoti uresničiti
    totalizirajóč -a -e:
    totalizirajoče stališče
SSKJ²
totálka1 -e ž (ȃ)
pog. stopnja poškodovanosti avtomobila, pri kateri ga ni mogoče, ni vredno popravljati: zavarovalnica mu je priznala totalko / v povedni rabi avtomobil je totalka
SSKJ²
totálka2 prisl. (ȃ) pog.
izraža odsotnost kakršnekoli omejitve; popolnoma: biti totalka nesposoben; totalka odštekan; totalka pijan, zasvojen
SSKJ²
totálnost -i ž (ȃ) knjiž.
1. popolnost: totalnost razdejanja
2. celovitost: zavest o totalnosti umetnine; spoznanje o totalnosti družbenih procesov; totalnost in pluralizem
// celotnost, celota: književnost izraža totalnost življenja / pedagog upošteva totalnost otroka vse njegove značilnosti, življenjske okoliščine
3. kar je celovito: moralna zavest je v sebi razčlenjena totalnost; gledati na bit in zavest kot na dve totalnosti
SSKJ²
tótem -a m (ọ́)
pri prvotnih ljudstvih žival, rastlina, za katero se veruje, da je z določenim rodom, plemenom v sorodstveni zvezi: častiti toteme; imeti medveda za totem; rodovni totem
// slika, kip te živali, rastline: zbirati indijanske toteme; lesen totem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
totemístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na totemizem: totemistične svečanosti / totemistično verovanje
SSKJ²
totemízem -zma m (ī)
pri prvotnih ljudstvih vera v sorodstveno zvezo rodu, plemena z določeno živaljo, rastlino: keltski totemizem; ostanki totemizma v pravljicah; totemizem in animizem
SSKJ²
tótemski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na totem: totemska žival; totemsko znamenje / totemski steber / totemska umetnost
SSKJ²
tóti -a -o zaim. (ọ̑)
nar. štajersko ta1: posodi mi toto stvar / veselo je živeti na totem svetu
SSKJ²
továriš -a m (ȃ)
1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: dati navodila tovarišem; pomagati tovarišem pri vzponu na vrh gore; pri vožnji je prehitel tovariše; skrbeti za ranjenega tovariša; bojni, lovski, plezalni tovariš; tovariš na straži, pri igri / sodili so uporniku Janezu Gradniku in njegovim tovarišem
// oseba v razmerju do ženske, s katero živi v življenjski skupnosti: poiskati si tovariša / zakonski, življenjski tovariš
// oseba v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: prebuditi tovariše v celici; popotni, sobni tovariši; tovariši iz razreda / ekspr. knjiga mu je ob samotnih večerih edini tovariš
2. oseba v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: policistu se je pridružil še en tovariš; rudarji so si prizadevali rešiti zasute tovariše; zavračati prenapeta stališča tovarišev v stranki / klubski, poklicni, stanovski tovariš; poslovni tovariš poslovni partner / ekspr. slon je s trobljenjem poklical tovariše druge slone
// oseba v razmerju do druge osebe, ki ima enak družbeni položaj: revolucija je ljudi izenačila, vsi so si bili tovariši; to si lahko dovoli le med tovariši; pogovorili so se kot tovariši
// oseba v razmerju do druge osebe, ki je v istem stanju: tovariš v bridkosti, nesreči
3. oseba v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: posloviti se od tovarišev; oditi na vas k tovarišem; imeti dobre, slabe tovariše; tovariši iz otroških let
4. v socializmu naslov za odraslega moškega: med pogovorom je vstopil neki tovariš; predstaviti neznanega tovariša / kot nagovor tovariš, pokažite dokumente; kot pristavek k imenu, poklicu: tovariš profesor; pokličite tovariša Petra
// pog. politični funkcionar: povabili so tovariše z občine; tovariši na vodilnih mestih; šalj. ne ve se, kaj bodo odločili gospodje tovariši
5. šol. žarg., v socializmu učitelj, profesor: tovariš je spraševal; opravičiti se tovarišu; tovariš za angleščino
● zastar. trgovec ga je vzel za tovariša družabnika
SSKJ²
tovariševánje -a s (ȃ)
glagolnik od tovariševati: tovariševanje s slikarjem mu je veliko pomenilo
SSKJ²
tovariševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti v tovariških, prijateljskih odnosih: po končani šoli sta nehala tovariševati; več let sta tovariševala / veliko je tovariševal s sošolcem se tovariško družil
2. biti s kom, da ni sam: tovariševal mu je med čakanjem; ekspr. bolniku je tovariševala knjiga
● ekspr. lakoti je tovariševala bolezen spremljala jo je
SSKJ²
tovarišíca -e ž (í)
1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: izbrati tovariše in tovarišice za odpravo; tovarišica pri igri
// ženska v razmerju do moškega, s katerim živi v življenjski skupnosti: našel si je dobro tovarišico / življenjska tovarišica
// ženska v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: svoji tovarišici je zašepetala nekaj na uho; tovarišica v sobi
2. ženska v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: poklicne tovarišice je niso podprle; obrniti se na tovariše in tovarišice v stranki / ekspr. čebela z brenčanjem privablja tovarišice druge čebele
3. ženska v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: njene tovarišice malo vedo o življenju; šla je s tovarišico na ples
4. nekdaj naslov za odraslo žensko: na sestanek je prišlo le nekaj tovarišic; predstaviti neznane tovarišice / kot nagovor tovarišice in tovariši, začenjam sejo; kot pristavek k imenu, poklicu: tovarišica profesor(ica); tovarišica ravnateljica
5. šol. žarg., v socializmu učiteljica, profesorica: dobiti ob polletju novo tovarišico; tovarišica za slovenščino
♦ etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica
SSKJ²
tovarišíja -e ž (ȋ)
skupnost med seboj povezanih ljudi s skupnim ciljem: ob delu so postali prijetna tovarišija; nerad se je ločil od tovarišije v tovarni; gimnazijska tovarišija je razpadla
// skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; družba: prihajal je sam z manjšo tovarišijo / otrokova šolska tovarišija šolski tovariši
// prisotnost koga zlasti zaradi zabave: izogibal se je njegove tovarišije
SSKJ²
tovarišíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tovarišijo: tovarišijske zgodbice / tovarišijska skupina
SSKJ²
továriški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tovariše: tovariški sestanek; tovariška družba; tovariško srečanje / med borci je vladal tovariški duh, odnos; tovariška solidarnost / nekdaj, kot zaključek uradnih dopisov s tovariškimi pozdravi
// ki rad pomaga tovarišem: tovariški sošolec; biti tovariški do sodelavk
    továriško prisl.:
    tovariško podpreti koga; (po) tovariško se pogovoriti s kom
SSKJ²
továrištvo -a s (ȃ)
1. zavest povezanosti s tovariši in pripravljenost pomagati jim: krepiti tovarištvo; vzgajati otroke v tovarištvu; tovarištvo in prijateljstvo / pohvalili so ga zaradi tovarištva
2. tovariško, prijateljsko razmerje: tovarištvo z revnimi in delo sta jo obvarovala ošabnosti; preživeti mladost v tovarištvu z vrstniki
SSKJ²
továrna -e ž (ȃ)
večje podjetje, ki strojno izdeluje polizdelke in izdelke v večjih količinah: delati v tovarni; vodstvo tovarne / tovarna zmanjšuje proizvodnjo / kemična, tekstilna, tobačna tovarna; tovarna barv, koles, verig
● ekspr. tovarna sanj Hollywood; publ. tovarna smrti v nacistični Nemčiji koncentracijsko taborišče s prostori za množično pobijanje, zlasti Judov, in krematoriji
// stavba, v kateri je tako podjetje: postaviti, razširiti tovarno; delavci odhajajo iz tovarne; urediti okolico tovarne
SSKJ²
továrnar -ja m (ȃ)
lastnik tovarne: združenje tovarnarjev; tovarnar in bankir
SSKJ²
továrnica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od tovarna: delavnica se je sčasoma spremenila v tovarnico / odpreti novo tovarnico
SSKJ²
továrniški -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na tovarno: tovarniški delavec; tovarniško vodstvo / tovarniški avtobus; tovarniško glasilo / tovarniški izdelki; tovarniško blago / tovarniški dimnik; tovarniška lopa; tovarniška sirena / tovarniški dim; tovarniške odplake / tovarniška cena cena, po kateri tovarna prodaja blago kupcu; tovarniška napaka napaka, nastala pri izdelavi, proizvodnji; tovarniška številka evidenčna številka, s katero tovarna označi posamezni izdelek
    továrniško prisl.:
    tovarniško izdelani cementni kvadri; tovarniško vložene gobe
    ●     tovarniško nov avtomobil popolnoma, čisto nov
SSKJ²
tôvor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó)
1. kar se kam prevaža z vozilom: nakladati tovor na ladjo; preložiti, razložiti tovor; odpraviti, prevzeti tovor; plačati pristojbino od teže tovora; zavarovanje tovora / ladijski tovor
♦ navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; teh. razsuti tovor iz nepakiranega drobnega, sipkega blaga; žel. koristni tovor brez embalaže
// kar je naloženo na vozilu: povečati tovor v raketi / žerjavi so škripali pod tovori / ekspr. avtobus je odložil svoj tovor potnike
2. kar nese zlasti žival na hrbtu: konj je imel na hrbtu tovor; naložiti oslu tovor / sedlo za tovor / nadeti si tovor na rame
// nav. ekspr. težja stvar, ki se nese sploh: mravlja je komaj nesla težek tovor / veja se je otresla snežnega tovora snega; pren. tovor skrbi
3. star. kar se enkrat nese na hrbtu ali pelje na vozu: izdelati tovor platna
● ekspr. nevihta je stresla svoj tovor v hribih padavine ob nevihti so bile v hribih; star. odnašati na tovore zlata zelo veliko
SSKJ²
tovóren in tovôren -rna -o prid. (ọ́; ó)
nanašajoč se na tovor: tovorni promet / tovorni avtomobil; tovorni vagon; tovorna ladja; tovorna železniška postaja; tovorno dvigalo; tovorno pristanišče / tovorni konj konj, ki prenaša tovor; tovorna živina konji, mule, osli
♦ navt. tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; žel. tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
SSKJ²
tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedov. (ọ̄ ọ̑; ī í)
1. spravljati kaj kam na hrbtih živali: zaradi slabe poti tu drva le tovorijo; tovoriti les v dolino; tovoriti na oslu
// ekspr. nositi zlasti kaj težkega: tovoril je velik kovček, nahrbtnik; na hrbtu je tovoril vrečo moke; s seboj je tovoril pisalni stroj
2. nekdaj ukvarjati se s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovoriti sol, vino; tovoriti po vsej deželi / vse življenje je tovoril
● tovoriti volno na ladjo natovarjati
SSKJ²
tovórjenje tudi tovorjênje -a s (ọ̄; é)
glagolnik od tovoriti: po teh stezah je mogoče le tovorjenje / ukvarjati se s tovorjenjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tovórnica -e ž (ọ̑)
1. tovorna žival: mula je dobra tovornica
2. tovorna ladja: prazna tovornica / ladja tovornica
♦ navt. jeklena vrv nakladalne naprave za dviganje tovora; žel. listina, v katero so vpisani tovorni listi tovora v posameznem vagonu
SSKJ²
tovórnik -a m (ọ̑)
1. nekdaj kdor se ukvarja s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovorniki so prišli po vino; prodati sol tovornikom; napasti tovornike; vipavski tovorniki; tovorniki olja
2. zastar. tovornjak, tovorni avtomobil: po cesti je pripeljal tovornik; naložiti na tovornik / tovornik peska
SSKJ²
tovornína -e ž (ī)
plačilo za prevoz; prevoznina: določiti, plačati, zvišati tovornino; visoka tovornina
SSKJ²
tovórniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tovornike ali tovorništvo: tovorniška gostilna; tovorniška pot / tovorniška povest
SSKJ²
tovórništvo -a s (ọ̑)
nekdaj dejavnost tovornikov: ukvarjati se s tovorništvom; zaslužek od tovorništva
SSKJ²
tovornjáča -e ž (á)
ekspr. tovorna ladja: naložiti tovornjačo; stara tovornjača / ribiška tovornjača
SSKJ²
tovornják -a m (á)
1. večji avtomobil za prevoz tovorov: tovornjak se ustavi; natovarjati, voziti tovornjak; velik tovornjak; vojaški tovornjak; kabina tovornjaka; voznik tovornjaka / pripeljati tovornjak hrane / pettonski tovornjak; tovornjak hladilnik
2. zastar. tovorna ladja: rečni tovornjak
SSKJ²
tovornjákar -ja m (ȃ)
ekspr. voznik tovornjaka: tovornjakar je vžgal motor
SSKJ²
tôvoten -tna -o prid. (ȏ)
teh., v zvezi tovotna mast konsistentna mast, ki se uporablja zlasti za mazanje krogličnih ležajev: mazati s tovotno mastjo; plast tovotne masti
SSKJ²
tóvŕsten1 -tna -o prid. (ọ̑-ȓ)
ki je te vrste: povečano povpraševanje po tovrstnem blagu
SSKJ²
tovŕsten2 -tna -o prid. (ȓ)
publ. tak1, ta1: tovrstno poročanje ni primerno
SSKJ²
tózadéven1 -vna -o prid. (ọ̑-ẹ́)
knjiž. nanašajoč se na določeno zadevo: sporočil mu je tozadevne podatke / ugotovili so, da tozadevni zakonski predpisi ne ustrezajo
    tózadévno prisl.:
    tozadevno mu ne zaupam
SSKJ²
tozadéven2 -vna -o prid. (ẹ́)
publ. tak1, ta1: v tozadevnih vprašanjih se obračajte na upravne delavce / tozadevne literature ni na razpolago ustrezne
SSKJ²
tózd -a m (ọ̑)
do 1989 temeljna organizacija združenega dela: ukiniti, ustanoviti tozde; samoupravljanje v tozdih
SSKJ²
tožáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. večkrat, pogosto tožiti: učenka rada tožari; tožariti razredniku; tožariti sodelavce / tožariti o slabi letini
    tožáriti se 
    večkrat, pogosto se tožiti: tožari se za odškodnino; tožari se s sosedi
SSKJ²
tožárjenje -a s (á)
glagolnik od tožariti: odvaditi otroke tožarjenja; kaznovati koga za tožarjenje; tožarjenje in obrekovanje / tožarjenje za mejo; stroški tožarjenja
SSKJ²
tôžba -e stil. -é ž (ó)
1. pravn. zahteva za rešitev pravnega spora na sodišču: stranka umakne tožbo; sodišče zavrne tožbo; odstopiti od tožbe; elementi tožbe; utemeljenost tožbe / delitvena tožba v zvezi z delitvijo skupne stvari ali premoženja; lastninska tožba za priznanje lastninske pravice; očetovska tožba za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; razvezna tožba
// besedilo s tako zahtevo: sestaviti tožbo; vročiti tožencu izvod tožbe / vložiti tožbo proti komu
2. reševanje spora na sodišču: začela se je tožba za zemljo; groziti komu s tožbo / dobiti tožbo pravdo; imeti tožbo s kom
3. glagolnik od tožiti: prenašati bolečine brez tožbe / tožbe kmetov zaradi škodljivosti divjadi pritožbe, pritoževanja
// besede, glasovi, ki izražajo telesno ali duševno bolečino: poslušati tožbe bolnikov; glasne tožbe
// kar kdo toži: njegove tožbe ga niso ganile
SSKJ²
tožbár -ja m (á)
star. kdor se (rad) toži, tožari: nepoboljšljiv tožbar; sprava med tožbarji
SSKJ²
tožbáriti se -im se nedov. (á ȃ)
star. tožiti se, tožariti se: tožbariti se s sosedi
SSKJ²
tožbárski -a -o prid. (á)
star. značilen za tožbarje: tožbarska strast
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tôžben -a -o prid. (ō)
nanašajoč se na tožbo: tožbeni zahtevek / tožbena pravica / tožbeni stroški
SSKJ²
tóžen1 -žna -o prid., tóžnejši (ọ́ ọ̄) star.
1. otožen, žalosten: tožna zapuščena mati / tožen izraz, pogled / tožen spomin
2. žalosten, težek: tožna usoda / tožno življenje / tožni časi
    tóžno prisl.:
    tožno klicati; tožno lepa pesem / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku tožno mu je bilo živeti samemu
SSKJ²
tóžen2 -žna -o prid. (ọ̄)
star. tožben: tožni stroški
● nar. sošolec je tožni groš tožljivec
SSKJ²
tóženec -nca m (ọ́)
1. kdor je tožen, obtoževan: iz tožnika je postal toženec
2. pravn. oseba v sodnem postopku, ki je tožena: zastopati toženca; sprejeti ugovore toženca
SSKJ²
tóženka -e ž (ọ́)
1. ženska, ki je tožena, obtoževana: toženka se je dobro izgovorila
2. pravn. ženska v sodnem postopku, ki je tožena: tožnica in toženka
SSKJ²
toževáti -újem nedov. (á ȗ)
star. tožiti: hodili so ga k očetu toževat, da zapravlja / ni toževal ne žaloval / tožujeta se za vsako najmanjšo stvar
SSKJ²
tožílčev -a -o [tožiu̯čev- in tožilčev-] (ȋ)
pridevnik od tožilec: tožilčev govor; tožilčeve zahteve
SSKJ²
tožílec -lca [tožiu̯ca in tožilca] m (ȋ)
1. kdor koga toži, obtožuje: biti tožilec in razsodnik hkrati
2. pravn. oseba v sodnem postopku, ki koga obtoži: nastopiti na obravnavi kot tožilec / zasebni tožilec
3. pravn. predstavnik tožilstva, ki koga obtoži in v sodnem postopku dokazuje njegovo krivdo: tožilec zahteva visoko kazen / javni tožilec nekdaj predstavnik javnega tožilstva; vojaški tožilec nekdaj predstavnik vojaškega tožilstva
SSKJ²
tožílka -e [tožiu̯ka in tožilka] ž (ȋ)
ženska, ki koga obtoži, obtožuje: tožilka je pri očetu zahtevala kazen za pretepaškega sina
♦ pravn. javna tožilka nekdaj predstavnica javnega tožilstva
SSKJ²
tožílnik -a m (ȋ)
jezikosl. četrti sklon: postaviti samostalnik v tožilnik; značilnosti tožilnika pri samostalnikih moškega spola
SSKJ²
tožílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tožilnik: tožilniški predmet / tožilniška vezava
SSKJ²
tožílstvo -a s (ȋ)
1. pravn. organ za pregon storilcev kaznivih dejanj: sedež tožilstva / javno tožilstvo nekdaj samostojen državni organ za pregon storilcev kaznivih dejanj; vojaško tožilstvo nekdaj organ za pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti vojaških sodišč
2. poslopje tega organa: trg pred tožilstvom
SSKJ²
tožítelj -a m (ȋ)
tožnik: ugovarjati tožitelju
SSKJ²
tožíteljica -e ž (ȋ)
tožnica: vedla se je kot tožiteljica, ne kot obtoženka
SSKJ²
tožíti in tóžiti -im nedov. (ī ọ́)
1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: otroci radi tožijo; tožiti sošolce učitelju; tožili so ga očetu, da se potepa / odvaditi koga tožiti
2. pravn. zahtevati rešitev pravnega spora s kom na sodišču: ker mu denarja ni hotel vrniti, ga je tožil; iti koga tožit; tožiti koga za očetovstvo, odškodnino; tožil jo je zaradi razžaljenja časti
3. nepreh. z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino: ranjenec je začel tožiti; vso noč toži; glasno, presunljivo tožiti / ekspr.: glas zvona toži; veter toži v golih vejah; brezoseb. med ločjem je tožilo in klicalo
4. govoriti, pripovedovati komu o svojih skrbeh, težavah, trpljenju: preveč ponosen je, da bi tožil; ekspr. kaj bi tožil, bo že bolje / tožili so, koliko dela imajo / v pismih samo toži / knjiž.: tožiti komu svojo nesrečo, žalost razkrivati; toži o lakoti izraža potrebo po jedi; nič ni tožil za večerjo izražal potrebe, da bi jo dobil; toži po materi izraža žalost zaradi izgube matere; toži nad svojo usodo se pritožuje
    tožíti se in tóžiti se
    1. pravn. reševati pravni spor na sodišču kot toženec ali tožnik: toži se s sosedom zaradi meje; pogosto se toži
    2. s smiselnim osebkom v dajalniku, navadno v zvezi s po čutiti močno željo po ponovnem bivanju kje, v bližini koga: toži se mu po domu, gorah; toži se mu po prijateljih / star.: toži se mu po domači hrani rad bi jo jedel; toži se mu po prepiru rad bi se prepiral; toži se mu za starimi časi želi si, da bi se vrnili
    3. nepreh., star. čutiti domotožje: v tujini se mu je tožilo; morali so ga peljati domov, ker se mu je preveč tožilo
    tožèč -éča -e:
    govoriti s tožečim glasom
    ♦     pravn. tožeča stranka stranka, ki zahteva rešitev pravnega spora na sodišču; prisl.: jastreb tožeče pivka
    tóžen -a -o:
    pogovoriti se s toženim otrokom
    ♦     pravn. tožena stranka stranka, proti kateri je vložena tožba
SSKJ²
tožljív -a -o prid. (ī í)
1. ki rad toži, zatoži: tožljiv sošolec; tožljiva ženska
2. knjiž. za katerega se lahko toži: tožljivi izrazi; tožljivo žaljenje koga
3. star. otožen, žalosten: zmeraj je sam, zmeraj tožljiv
● star. od zaspanosti tožljiv otrok cmerav
SSKJ²
tožljívec -vca m (ȋ)
kdor rad toži, zatoži: bati se tožljivcev; ovaduhi in tožljivci
SSKJ²
tožljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki rada toži, zatoži: veljala je za tožljivko
SSKJ²
tožljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost tožljivega: tožljivost otrok / knjiž. tožljivost dejanja
SSKJ²
tožníca -e ž (í)
1. ženska, ki koga toži, obtožuje: braniti se pred tožnico
2. pravn. ženska v sodnem postopku, ki koga toži: navesti ime tožnice; tožnica in toženka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tožník -a m (í)
1. kdor koga toži, obtožuje: odgovarjati tožnikom; iz tožnika je postal obtoženec
2. pravn. oseba v sodnem postopku, ki koga toži: tožnik izgubi tožbo; ime tožnika; tožnik in toženec
● brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnik
SSKJ²
tožníkov -a -o prid. (í)
pravn. nanašajoč se na tožnika: tožnikove besede / tožnikova pravica
SSKJ²
tóžnost -i ž (ọ́)
star. otožnost, žalost: prevzela ga je tožnost
SSKJ²
tráb -a in tràb trába m (ȃ; ȁ á)
nar. dir, kas: pognati konja v trab
SSKJ²
trabákul -a m (ȃ)
navt. trabakula: popravljati trabakul; s peskom natovorjen trabakul
SSKJ²
trabákula -e ž (ȃ)
navt. dalmatinska in istrska ladja z dvema jamboroma in nazaj zavihano statvo na premcu: prevažati sadje s trabakulo; ribiška trabakula
SSKJ²
trabánt -a m (ā á)
1. astron. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta; satelit: Jupitrovi trabanti
2. knjiž. stalen spremljevalec: prišla je dama s svojimi trabanti; zvesti trabanti
// somišljenik, privrženec: tako hočejo on in njegovi trabanti; poslušni trabanti
3. publ. formalno samostojna država, vlada, politično, gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: razvite države in njihovi trabanti
4. nekdaj telesni stražar pomembne osebe: doža sta spremljala dva trabanta; kraljev sprevod s trabanti
5. tip osebnega avtomobila nemške tovarne iz Zwickaua: trabant in wartburg
SSKJ²
trábje -a s (ȃ)
agr. trikotni del voza, na katerega so pritrjena prednja ali zadnja kolesa: sedeti na trabju; prednje, zadnje trabje
SSKJ²
trabúka -e ž (ȗ)
nekdaj kratka, na sredi odebeljena cigara iz srednje dobrih vrst tobaka: kaditi trabuko; trabuka in havana
SSKJ²
trackáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. zapravljati, razsipavati: na debelo tracka denar, z denarjem / s pisanjem si kvari zdravje in tracka elektriko po nepotrebnem porablja
SSKJ²
tráč -a m (ȃ)
neresnična vest, izmišljotina: pripovedovati trače; uporabiti za dokaz navaden trač
// vest zasebne narave, navadno neresnična, ki se širi zlasti preko medijev: pisati trače; domači, tuji trači; v prid. rabi: trač časopis tračarski časopis; trač revija, rubrika tračarska revija, rubrika
SSKJ²
tráčar -ja m (ȃ)
kdor (rad) tračari: spletni tračarji; brezdelneži, nevoščljivci in tračarji
SSKJ²
tračaríja -e ž (ȋ) nav. mn.
trač: rumeni tisk brez tračarij skoraj ne bi obstajal; tračarije po hodnikih; opravljanje in tračarije / časopisne, novinarske tračarije
SSKJ²
tračáriti -im nedov. (á ȃ)
širiti govorice, predvsem zasebne narave, navadno prek medijev: celo uro je po telefonu tračarila s prijateljico / tračariti o znanih osebnostih
SSKJ²
tračárjenje -a s (á)
glagolnik od tračariti: tračarjenje po hodnikih; tarče tračarjenja; iztočnica za tračarjenje; tračarjenje in hinavščina / javno, medijsko tračarjenje; žensko tračarjenje
SSKJ²
tráčarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trače: tračarski časopis, portal; tračarska novica, tema; tračarska revija, rubrika
SSKJ²
tráčen -čna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na trak: tračni meter / tračno jeklo, železo / tračni prenos / tračni brusilnik brusilnik z brezkončnim brusilnim trakom, navadno gumijastim; tračni transporter transporter z brezkončnim trakom
♦ agr. tračni obračalnik obračalnik z vilami na brezkončnem traku; avt. tračna zavora zavora, ki jo sestavljata zavorni boben ali zavorni kolut in zavorni trak; les. tračna žaga strojna žaga v obliki brezkončnega traku; rač. tračna enota enota računalnika z magnetnim trakom
SSKJ²
tráčnica -e ž (ȃ)
1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov; tirnica: izdelovati tračnice; polagati tračnice; pritrjevati tračnice na železniške pragove
♦ žel. glava tračnice glava tirnice; noga tračnice noga tirnice
// taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: kolesa udarjajo ob tračnice, po tračnicah; razdalja med tračnicama / tramvajske, železniške tračnice
2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: tračnice avtomobilskega sedeža; tračnice za zavese
SSKJ²
tradeskáncija -e ž (á)
vrtn. sobna rastlina s povešenimi ali pokončnimi kolenčastimi stebli in mesnatimi listi, Tradescantia: razmnoževati tradeskancije s potaknjenci
SSKJ²
tradeunion -a [trêjdjúnjon] m (ȇ-ȗ)
v angleškem okolju strokovna organizacija, ki skrbi za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev, sindikat: organizirati tradeunione; kongres tradeunionov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tradeunionist -a [trejdjunjoníst] m (ȋ)
v angleškem okolju član tradeuniona, sindikalist: angleški tradeunionisti
SSKJ²
tradeunionizem -zma [trejdjunjonízəm] m (ī)
v nekaterih državah gibanje, ki si prizadeva za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev brez odprave kapitalizma:
SSKJ²
tradícija -e ž (í)
1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj: tukaj je tradicija, da na ta dan kurijo kresove; ohranjati, spoštovati tradicije; delati kaj iz tradicije; predati posestvo prvemu sinu zaradi tradicije; prenehati s kako tradicijo; družinske, narodne tradicije / po tradiciji obdarovati kolednike
// ed. skupek tega: nadaljevati, spoštovati družinsko tradicijo; zavrgli so tradicijo in začeli živeti po svoje; kmečko življenje je bilo polno tradicije
2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo: zanemariti pedagoško tradicijo; pesnik izhaja iz domače pesniške tradicije; prikazati kako delo kot nadaljevanje slovenske slovstvene tradicije
// uveljavljena, dalj časa trajajoča dejavnost: za kraj je značilna kovaška tradicija; iz ohranjenih drobcev je mogoče sklepati na pisno tradicijo; pospeševati domačo tiskarsko tradicijo / festival je še brez tradicije, nima tradicije še ni uveljavljen, še ne obstaja dolgo; tu je doma gledališka tradicija se že dolgo ukvarjajo z uprizarjanjem gledaliških del; imajo tradicijo v knjigotrštvu se že dolgo ukvarjajo s knjigotrštvom
3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek: ohranjati revolucionarne tradicije; biti predan ljudstvu in njegovim svetlim tradicijam
● knjiž. tradicija dopolnjuje svetopisemsko sporočilo (ustno) izročilo
SSKJ²
tradícijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na tradicijo: tradicijski duhovni svet; tradicijski vplivi / narediti kaj iz tradicijskega čuta
♦ pravn. tradicijska listina listina, katere izročitev drugemu velja kot izročitev stvari same
SSKJ²
tradicionálen -lna -o prid.(ȃ)
1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje
// ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila
2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo
// ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje
    tradicionálno prisl.:
    tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik
SSKJ²
tradicionalíst -a m (ȋ)
kdor vztraja pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: upirati se tradicionalistom; tradicionalisti v umetnosti; režiser tradicionalist; tradicionalisti in modernisti
SSKJ²
tradicionalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na tradicionaliste ali tradicionalizem: tradicionalistično pojmovanje / tradicionalistična morala tradicionalna
SSKJ²
tradicionalízem -zma m (ī)
vztrajanje pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: očitati komu tradicionalizem; tradicionalizem v gledališču, telesni kulturi, slikarstvu / podeželski tradicionalizem
SSKJ²
tradicionálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost tradicionalnega: tradicionalnost literature / zastar. pretrgati s tradicionalnostjo svoje dežele tradicijo
SSKJ²
tradírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pravn. izročati: tradirati komu denar
2. zastar. predavati: tradirati rimsko pravo / tradirati zgodbo pripovedovati
SSKJ²
trafíka -e ž (ȋ)
prodajalna tobačnih izdelkov, časopisov: odpreti trafiko; kupiti cigarete v trafiki
SSKJ²
trafikánt -a m (ā á)
lastnik trafike ali prodajalec v njej: trafikant in drogerist
SSKJ²
trafikántka -e ž (ā)
lastnica trafike ali prodajalka v njej: zmeraj kupuje časopis pri isti trafikantki
SSKJ²
tráfopostája -e ž (ȃ-ȃ)
elektr. žarg. transformatorska postaja: zgraditi novo trafopostajo
SSKJ²
tragéd -a m (ẹ̑)
1. kdor piše tragedije: grški tragedi; traged in komediograf
2. gled. igralec, ki igra glavne moške vloge v tragedijah: traged in komik / herojski traged
SSKJ²
tragédija -e ž (ẹ́)
1. lit. gledališka igra, v kateri glavni junak v boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive usode propade, izgubi življenje, žaloigra: napisati, uprizoriti tragedijo; antične tragedije; drama in tragedija / igrati, nastopati v tragediji / tragedija v treh dejanjih
// uprizoritev take igre: gledati tragedijo
2. ekspr. zelo žalosten dogodek, huda nesreča: na cesti se je zgodila tragedija; doživeti tragedijo; družinska tragedija / to je bila zanj tragedija zelo neugodna, huda stvar; opisovati tragedijo junakovega življenja tragično zgodbo; biti slep za tragedijo sveta nesrečno usodo
SSKJ²
tragédinja -e ž (ẹ̑)
gled. igralka, ki igra glavne ženske vloge v tragedijah: tragedinja Marija Vera
SSKJ²
tragédka -e ž (ẹ̑)
gled. tragedinja: slavna tragedka
SSKJ²
trágičen -čna -o prid. (á)
1. značilen za tragedijo: tragičen konflikt; zgodba ima tragičen konec / tragični junak
♦ lit. tragična krivda krivda zaradi nehote povzročene nesreče, katastrofe
2. ki zaradi hudega trpljenja, težav vzbuja sočutje, žalost: tragična usoda naroda; tragična zgodba; njegovo življenje je tragično / tragičen prizor
// ekspr. zelo neugoden, slab: živeti v tragičnih razmerah; stvar ni tako tragična, vse bo še dobro
3. ki ima hude posledice: med njima je prišlo do tragičnega spopada; tragična napaka, zmota; tragična nesreča / tragične strasti
4. ki je posledica nesreče, neobvladljivih okoliščin: tragična izguba sina; umreti tragične smrti / tragičen konec ekspedicije
    trágično prisl.:
    tragično umreti; vse jemljete preveč tragično / ekspr., v povedni rabi ni tragično, če malo zamudite; sam.: v tem ni nič tragičnega
SSKJ²
trágičnost -i ž (á)
značilnost tragičnega: tragičnost junaka / tragičnost življenja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
trágik -a m (á)
kdor piše tragedije; traged: grški tragiki
SSKJ²
trágika -e ž (á)
kar vzbuja sočutje, žalost: njegovo življenje je polno tragike; zgodba je prežeta s tragiko; osebna tragika / ekspr.: tragika revolucionarja tragična usoda; tragika življenja tragičnost
SSKJ²
trágikomédija -e ž (ȃ-ẹ́)
1. lit. gledališka igra, v kateri se prepletajo tragični in komični elementi: uprizoriti tragikomedijo; tragikomedija in tragedija
// uprizoritev take igre: gledati tragikomedijo
2. ekspr. tragikomičen dogodek, tragikomično dogajanje: zaupati komu svojo tragikomedijo; tragikomedija življenja
SSKJ²
trágikómičen -čna -o prid. (ȃ-ọ́)
ki vzbuja sočutje, žalost in smeh: tragikomični liki; biti v tragikomičnem položaju / tragikomičen dogodek; tragikomična zgodba
SSKJ²
trágikómičnost -i ž (ȃ-ọ́)
lastnost, značilnost tragikomičnega: v igri prevladuje tragikomičnost / tragikomičnost dogodka
SSKJ²
trágiški -a -o prid. (á)
knjiž. nanašajoč se na tragike ali tragiko: tragiška poezija / tragiški konec tragičen
SSKJ²
trahêja -e ž (ȇ)
1. anat. cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice; sapnik: vnetje traheje; lega ščitnice ob traheji
2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica: traheje in stigme
3. bot. cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi, vodovodna cev: traheje v deblih dreves
SSKJ²
trahít -a m (ȋ)
petr. bela ali svetlo siva predornina, navadno zrnata: plasti trahita; trahit in andezit
SSKJ²
trahóm -a m (ọ̑)
med. virusno vnetje očesne veznice, egiptovska očesna bolezen: preprečevati trahom; oslepeti zaradi trahoma
SSKJ²
trahomáš -a m (á)
med. žarg. trahomski bolnik: odstotek trahomašev
SSKJ²
trahómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na trahom: trahomska kužnost / trahomski bolniki
SSKJ²
trájanje -a s (ȃ)
1. obstajanje, dogajanje, potekanje česa glede na čas: meriti trajanje procesa; predvideti trajanje potovanja; trajanje šolskega leta; trajanje telefonskega pogovora / rok trajanja kot opozorilo na živilskih izdelkih uporabnosti, užitnosti
♦ agr. trajanje kolobarja; pravn. trajanje preiskovalnega zapora
2. bivanje, dogajanje, potekanje brez prekinitve, nehanja: želja po trajanju / meje trajanja
SSKJ²
trájati -am nedov. (ȃ)
1. s prislovnim določilom biti, obstajati v času, ki ga izraža določilo: pogajanja so trajala ves mesec; proslavljanje je trajalo tri dni; predstava ne traja dolgo; koliko časa je trajalo premirje / pouk se začne ob osmih in traja do enih; njuno prijateljstvo je trajalo do pozne starosti
2. biti, dogajati se, potekati brez prekinitve, nehanja: nobena stvar ne traja večno / bolezen kar traja; suša traja dalje / čim dalj je trajal boj, tem hujši je bil; pogovori še trajajo / ekspr. taka zamera traja dolgo traja
● ekspr. ti čevlji trajajo se ohranjajo; so trpežni; ekspr. ta pričeska dolgo traja je obstojna
♦ jezikosl. dejanje traja ali se ponavlja
    trajajóč -a -e:
    več let trajajoča okupacija; le trenutek trajajoče razburjenje
SSKJ²
trajékt -a m (ẹ̑)
ladja za prevoz vozil in potnikov: zapeljati avtomobil na trajekt; peljati se s trajektom / na otok vozi trajekt
SSKJ²
trajékten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na trajekt: otok ima trajektno zvezo / trajektno pristanišče
SSKJ²
trajektórija -e ž (ọ̑)
1. fiz. krivulja, ki jo opiše telo pri gibanju, tir: izračunati hitrost in trajektorijo poleta; leteti po trajektoriji; trajektorija izstrelka, rakete
2. geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica: pravokotna trajektorija
SSKJ²
trájen -jna -o prid., trájnejši (ā)
1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna
// ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši
2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje
// ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe
● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; ohranili ga bomo v trajnem spominu v osmrtnicah ne bomo pozabili nanj
♦ bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog naročilo banki za poravnavo ponavljajočih se obveznosti v enakih zneskih z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jezikosl. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje; pravn. trajna izguba pravic
    trájno prisl.:
    trajno ohraniti v spominu; trajno žareča peč
    trájni -a -o sam.:
    dati komu kaj trajnega; na svetu ni nič trajnega
SSKJ²
trájna -e ž (ȃ)
pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija: preparati za trajno; nega las po trajni
● pog. hladna trajna hladna ondulacija
// kodravost las po takem kodranju: trajna je hitro spustila; rahla, sveža trajna / dati si delati trajno
SSKJ²
trájnica -e ž (ȃ)
rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice; presajanje trajnic; narcise, spominčice in druge trajnice
♦ bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli
SSKJ²
trájnik -a m (ȃ)
naročilo banki za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa, fin. direktna obremenitev: plačevati položnice preko trajnika, po trajniku; odprtje, vodenje trajnika; stroški trajnika / dogovoriti se za trajnik; bančni trajnik
♦ jezikosl. nesestavljeni trajnik trajni glagol
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
trájnost -i ž (ā)
značilnost česa glede na to, koliko časa lahko obstaja, je uporabno: povečati trajnost avtomobilov; ugotavljati trajnost mleka
// značilnost trajnega: zagovarjati trajnost izobraževanja / priporočati barve zaradi trajnosti obstojnosti
SSKJ²
trájnosten -tna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na trajnost: trajnostni preizkus / trajnostna rast gospodarstva, podjetja / zastar. trajnostne vrednote umetnine trajne
2. ki z namenom dolgoročnega ohranjanja čim manj obremenjuje okolje, razpoložljive naravne vire: trajnostni razvoj, turizem; trajnostna oskrba s hrano, z energijo; trajnostna potrošnja; trajnostno gospodarjenje, kmetijstvo / trajnostna raba naravnih virov
SSKJ²
trák -ú in -a m, mn. trakôvi stil. tráki (ȃ)
1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak; prišiti trak; razrezati trak na več delov; navezati na trak; prevezati s trakom; gumiran, papirnat, svilen trak; okrasni, pisani trakovi; trak in vrvica / čez oko nosi črn trak; lepilni, samolepilni trak; merilni trak; nosilni trak za nošenje, prenašanje česa; reditelji z rdečim, rumenim trakom na rokavu; ščitni trak ki ščiti robove hlač, kril; klobuk s širokim (zunanjim) trakom na zunanjem stiku krajcev in štule; tesnilni trak; žalni trak ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja / posneti na filmski, magnetofonski trak; trak za pisalni stroj / trgati v trakovih v dolgih in tankih kosih
2. tak kos, napeljan okrog valjev, za strojno prenašanje česa: pognati, ustaviti trak / brezkončni ali neskončni trak s spojenima koncema
// navadno s prilastkom transportna naprava z brezkončnim trakom: premestiti nakladalni, transportni trak
// v zvezi tekoči trak naprava, ki pomika predmet od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: s tekočega traku bo prišlo vsak dan deset avtomobilov; delati pri tekočem traku; izdelki s tekočega traku / avtomatski tekoči trak pri katerem delajo avtomati
3. navadno v zvezi tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: organizirati, uvesti tekoči trak
4. nav. ekspr. kar je podobno traku: srebrni trak v dolini je reka / z oslabljenim pomenom beli trak ceste / rumeni trakovi tigrove kože proge, pasovi; slepeča trakova avtomobilskih žarometov žarka; snopa
● publ. po slavnostnem govoru je župan prerezal trak s tem dejanjem je simbolično odprl kaj; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; ekspr. v glavi se mu je začel odvijati trak spominov vrsta med seboj povezanih spominov
♦ agr. žveplov trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; elektr. izolirni trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; les. strženovi trakovi ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; mat. številski trak številska premica; med. drenažni trak; metal. trak zelo dolg, ploščat valjan izdelek; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; trak za hladno, vroče spajanje umetnih mas; ptt telegrafski trak na katerega telegrafski aparat zapisuje sprejete znake; rad. uvodni trak začetni del magnetofonskega traku brez magnetne plasti in zapisa za namestitev traku v magnetofonu; šport. ciljni trak razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; um. napisni trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice
SSKJ²
trákar -ja m (ȃ)
nekdaj izdelovalec trakov: zaslužek trakarja
♦ zool. trakarji nočni metulji z rdečimi, modrimi ali rumenimi trakovi, pasovi na zadnjih krilih, Catocalinae
SSKJ²
trákast -a -o prid. (ȃ)
podoben traku: trakast vzorec; rastlina s trakastimi listi / trakasta oblika
♦ arheol. trakasta keramika keramika iz starejšega dela mlajše kamene dobe s trakastimi vzorci; fiz. trakasti spekter spekter s skupki velikega števila črt v majhnih razmikih; metal. trakasta struktura struktura, pri kateri so kristali raztegnjeni v smeri valjanja; petr. trakasta tekstura tekstura, pri kateri so minerali razporejeni po trakovih
SSKJ²
trákec -kca m (ȃ)
1. manjšalnica od trak: ta trakec ni dovolj močen; medalja je visela na trakcu; s trakcem povezani lasje; ozek, papirnat trakec / trakci luči
2. ekspr. podolgovat košček barvastega blaga za označevanje čina: vojak z rumenimi trakci na rokavu; trakec z zvezdo
SSKJ²
trakôven -vna -o prid. (ō)
ki ima obliko traku: trakovna razvrstitev / trakovna oblika
SSKJ²
trákt -a m (ȃ)
1. krilo, del stavbe: prizidati stavbi nov trakt; sobe v desnem, južnem traktu
2. anat., navadno s prilastkom skupina med seboj povezanih notranjih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, sečni trakt
SSKJ²
traktát -a m (ȃ)
knjiž. razprava, teoretični sestavek: napisati traktat; dolg, učen traktat; filozofski, teološki traktat / njegova drama, proza pogosto prehaja v traktat
SSKJ²
traktírati -am nedov. in dov. (ȋ) zastar.
1. obravnavati: traktirati vprašanje v tisku / traktirati koga s spoštovanjem / take poskuse traktiram kot nasilje imam, štejem za nasilje
2. obdelovati, mučiti: traktirati koga z bičem, zaušnicami
3. gostiti2, streči: traktirati goste s pogačo; dobro so se traktirali
SSKJ²
tráktor -ja m (á)
motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu: voziti traktor; sesti na traktor; orati s traktorjem; traktor s prikolico / traktor goseničar
♦ teh. enoosni, dvoosni traktor
SSKJ²
traktoríst -a m (ȋ)
voznik traktorja: traktorist je povzročil prometno nezgodo / narediti izpit za traktorista / poklicni traktorist
SSKJ²
traktorístka -e ž (ȋ)
voznica traktorja: mlada traktoristka
SSKJ²
traktorizácija -e ž (á)
knjiž. uvajanje traktorjev pri opravljanju kakih del: pospeševati traktorizacijo / traktorizacija kmetij opremljanje s traktorji
SSKJ²
tráktorski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na traktor: traktorski plug, priključek; traktorska prikolica / traktorski park / traktorsko oranje
♦ agr. traktorski okopalnik, sadilnik
SSKJ²
trakúlja -e ž (ú)
členast zajedavec, ki odrasel živi v črevesu človeka ali živali: dobiti, imeti, odpraviti trakuljo
♦ zool. ozka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v prašičih, Taenia solium; pasja trakulja v (pasjem) črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus; široka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v rakih samookih in sladkovodnih ribah, Dibothriocephalus latus
SSKJ²
trakúljast -a -o prid. (ú)
1. podoben trakulji: trakuljasta oblika / ekspr. trakuljasti stavki razvlečeni, nezanimivi
2. trakuljav: trakuljast pes
SSKJ²
trakúljav -a -o prid. (ú)
ki ima trakuljo: trakuljav bolnik; pes je trakuljav
SSKJ²
trakúljavost -i ž (ú)
bolezen, ki jo povzroča trakulja: zdraviti trakuljavost; trakuljavost človeka, psa
SSKJ²
trálala medm. (ȃ)
izraža veselje, razigranost: tralala, tralala, so se veselili otroci / tralala hopsasa; sam.: zamenjati besedilo pesmi s tralala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
trám -a tudi -ú m, mn. tramôvi tudi trámi (ȃ)
štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi
SSKJ²
tráma -e ž (ā)
tekst. mehko sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za votek: organzin in trama
SSKJ²
tramál -a m (ȃ)
močno protibolečinsko zdravilo znamke Tramal: dali so ji injekcijo tramala; jemati, vzeti tramal
SSKJ²
trámbus -- v prid. rabi (ȃ)
avt., navadno v zvezi trambus kabina kabina avtobusa ali tovornjaka, nameščena nad motorjem vozila: tovornjak s trambus kabino
SSKJ²
tramìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od tram: obtesati tramiče; hrastov tramič / stropni tramič
SSKJ²
tramíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od tram: pribiti tramiček; trhel tramiček
SSKJ²
tramínec -nca m (ȋ)
trta z majhnimi rdečimi ali rumenimi grozdi, po izvoru iz okolice Tramina na Južnem Tirolskem: gojiti traminec; vinogradi traminca / dišeči, rdeči traminec
// vino iz grozdja te trte: piti traminec; steklenica traminca
SSKJ²
tramontána -e ž (ȃ)
meteor. hladen severni veter v Sredozemlju, ki piha s kopnega na morje: brila, pihala je tramontana; mrzla tramontana
SSKJ²
tramôven -vna -o prid. (ō)
ki je iz tramov: tramovna konstrukcija
SSKJ²
tramôvje -a s (ȏ)
več tramov, tramovi, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tramovje se je zrušilo / strešno tramovje
SSKJ²
trámp -a m (ȃ)
1. v Združenih državah Amerike potepuh, ki se priložnostno tudi zaposli: postati tramp; biti zmeraj na poti kot tramp
2. knjiž. tramper: tramp je odplul
SSKJ²
trámper -ja m (á)
navt. ladja brez stalne proge in brez stalnega voznega reda: tramper je odplul; raztovoriti tramper; potniki na tramperju; linijska ladja in tramper
SSKJ²
trámperski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na tramper: trampersko ladjevje / tramperska plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda, prosta plovba
SSKJ²
trampljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. nerodno, okorno, nepazljivo iti, hoditi: trampljati proti domu; trampljati za vodnikom
SSKJ²
trampolín -a m (ȋ)
šport. telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir; prožna ponjava: pasti s trampolina; skakanje, vadba na trampolinu / vodni trampolin / skakati po trampolinu
SSKJ²
trámvaj tudi tramváj -a m (ȃ; ȃ)
1. električna cestna železnica: Ljubljana nima več tramvaja
// tramvajsko podjetje: biti zaposlen pri tramvaju
2. vozilo ali skupina med seboj spetih vozil take železnice: pripeljal, ekspr. priropotal je tramvaj; stopiti na tramvaj, v tramvaj; peljati se s tramvajem; poln, prazen tramvaj; voznik tramvaja / nekdaj konjski tramvaj ki ga vleče konj; v prid. rabi: tramvaj vozilo
● pog., šalj. če ti ni prav, se lahko pritožiš na tramvaj komando se ne moreš nikamor pritožiti
SSKJ²
tramvájar tudi trámvajar -ja m (ȃ; ȃ)
ekspr. voznik tramvaja: tramvajar je zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti / stavka tramvajarjev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju
SSKJ²
tramvájec tudi trámvajec -jca m (ȃ; ȃ)
ekspr. voznik tramvaja: tramvajec je na ovinku pocingljal / stavka tramvajcev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju
SSKJ²
trámvajski tudi tramvájski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na tramvaj: tramvajska proga / tramvajsko podjetje / tramvajski sprevodnik, voznik
SSKJ²
trán -a m (ȃ)
kem. olje iz maščobnega tkiva kitov, delfinov, rib, ki se uporablja za izdelovanje margarine, mila: predelovati tran; uvoz trana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
trance -ea [trêns] m (ȇ)
zvrst elektronske glasbe, ki je nastala v 90. letih 20. stoletja kot združitev tehna in housa: vrteti trance; poslušalci psihedeličnega trancea; v prid. rabi: trance didžej; trance festival; trance ritem; trance glasba, zabava; trance plesišče
SSKJ²
tránča -e ž (ȃ)
zastar. zapor, ječa: biti zaprt v tranči / grajska, mestna tranča
SSKJ²
trančírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nižje pog. rezati, sekati: trančirati pečeno kokoš
SSKJ²
tráns -a m (ȃ)
1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans
2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans
SSKJ²
trans... ali tráns... in trans... predpona v sestavljenkah (ȃ)
za izražanje
a) gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: transatlantski, transkavkaški
b) premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo: transparenten, transplevralen
c) spremembe položaja, stanja, pre...: transformator, transfuzija, translocirati, transmigrirati
č) preseganja; nad..., čez...: transfenomenalen, transsubjektiven, transuran
SSKJ²
transákcija -e ž (á)
ekon. poslovno dejanje pri kupoprodajnih odnosih, pri katerem dobi vsaka stran določeno vrednost: izpeljati, opraviti transakcijo; knjižiti transakcije / denarne, devizne transakcije / poslovne transakcije; pren., publ. velikopotezne diplomatske transakcije
SSKJ²
transákcijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na transakcijo: transakcijski sistem; transakcijski stroški / transakcijska analiza teorija osebnosti in komunikacije za osebnostno rast in pozitivno spremembopsihoterapevtska metoda, ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem / transakcijski račun bančna storitev, ki imetniku računa omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam
SSKJ²
tránsatlántik -a m (ȃ-ā)
knjiž. ladja, ki vozi čez Atlantik: vkrcati se na transatlantik
SSKJ²
tránsatlántski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
knjiž. ki poteka ali se giblje z ene strani Atlantika na drugo: transatlantski promet / transatlantski polet / transatlantski parnik
SSKJ²
tránsavantgárda -e ž (ȃ-ȃ)
umetnostna smer na prelomu 70. in 80. let 20. stoletja, ki zavrača konceptualno umetnost in oživlja figurativno umetnost in simbolizem: avtorjeva dela kažejo značilnosti umetnikov italijanske transavantgarde; predstavniki transavantgarde; vpliv transavantgarde
SSKJ²
tránsavantgárden -dna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na transavantgardo: transavantgardni umetnik / transavantgardno gibanje
SSKJ²
tránsavantgardíst -a m (ȃ-ȋ)
predstavnik transavantgarde: priključil se je skupini transavantgardistov
SSKJ²
transcendénca -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendenca smrti / transcendenca boga; transcendenca in imanenca
2. kar je transcendentno: svet transcendence / religiozna transcendenca
3. v zvezi s predlogom prehajanje, preraščanje: transcendenca k biti; transcendenca v nebivanje
♦ filoz. transcendenca po Sartru dejstvo, da se da preseči določena kakovost, stanje bivanja
SSKJ²
transcendénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na transcendenco: transcendenčna raven / cilji revolucije ne izhajajo iz transcendenčnega uma, temveč iz zgodovinskega gibanja
SSKJ²
transcendentálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile
2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva: logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija
// ki je pred izkustvom in ga omogoča: človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet
3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven: umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka
// od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen: realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim
SSKJ²
transcendentalízem -zma m (ī)
filozofska smer, ki poudarja od izkustva neodvisne pogoje spoznavanja: sestavine, vpliv transcendentalizma / Kantov transcendentalizem
SSKJ²
transcendentálnost -i ž (ȃ) knjiž.
1. lastnost, značilnost transcendentalnega: transcendentalnost upov / transcendentalnost spoznanja / transcendentalnost poezije
2. kar je transcendentalno: iskati absolutno transcendentalnost; realnost in transcendentalnost
SSKJ²
transcendénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž.
1. ki presega izkustvo, zavest; presežen, nadizkustven: transcendentna predmetnost, resničnost
2. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: bog je transcendenten; transcendenten in imanenten / po veri je človekov smisel transcendenten
3. navadno z dajalnikom ki obstaja zunaj zavesti, zunaj osebka: vsak osebek, predmet je drugemu osebku transcendenten / to vprašanje je stroki transcendentno presega področje stroke
♦ mat. transcendentna funkcija funkcija, katere enačba ni algebrajska; transcendentno število število, ki ni rešitev algebrajske enačbe s celoštevilskimi koeficienti; sam.: razmišljanje o transcendentnem
SSKJ²
transcendéntnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendentnost božanstva; transcendentnost in imanentnost / transcendentnost predmetnega sveta / biti usmerjen v transcendentnost
SSKJ²
transcendíranje -a s (ȋ)
glagolnik od transcendirati: transcendiranje razuma / transcendiranje sebe / transcendiranje posameznega v skupno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
transcendírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. segati čez meje česa in biti temu zato nedostopen, nespoznaven, presegati: resnica transcendira človeka; vera transcendira razum / umetnina transcendira predlogo; pomen transcendira znak / to transcendira meje razuma
// presegati določeno mejo bivanja, obstajanja česa: transcendirati danost; transcendirati položaj delavca / transcendirati sebe
2. prehajati v bivanje, obstajanje, ki presega meje določenega bivanja, obstajanja: človek, ljubezen, oblika transcendira
3. v zvezi z v prehajati, preraščati: družba transcendira v državo
    transcendirajóč -a -e:
    transcendirajoč pojem; transcendirajoča ljubezen
SSKJ²
tránsdisciplináren -rna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki temelji na sodelovanju, združevanju dveh ali več mnogovrstnih in raznovrstnih disciplin, ved: transdisciplinarni pristop k izobraževanju; transdisciplinarna obravnava, tema; transdisciplinarne povezave / inštitut za transdisciplinarne študije
SSKJ²
tránsdisciplinárnost -i ž (ȃ-á)
lastnost transdisciplinarnega: razvijanje transdisciplinarnosti; interdisciplinarnost in transdisciplinarnost
SSKJ²
transena gl. tranzena
SSKJ²
tránsevrópski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
ki poteka čez različna evropska območja, jih povezuje: transevropski koridor; transevropske povezave; transevropsko prometno omrežje / transevropski projekt; transevropsko sodelovanje
SSKJ²
transfêr -ja tudi -a m (ȇ)
1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata; transfer pokojnine; transfer iz Francije v Slovenijo / transfer plačila v konvertibilni valuti / mednarodni transfer
2. publ. prenos česa iz ene države v drugo: računalniki omogočajo transfer informacij; transfer znanja od nas na tuje in iz tujine k nam
3. tur. prevoz od enega mesta do drugega po naročilu agencije, hotela: transferji so vračunani v ceno izleta; transfer prtljage, turistov od letališča do hotela
4. publ. preselitev: transfer delovne sile z vasi na industrijska območja
5. šport. postopek, s katerim se uredi prehod poklicnega športnika od enega kluba k drugemu, prestop: kluba sta se sporazumela o transferju nogometaša
6. psih. pojav, da naučeno vpliva na učenje, opravljanje kake druge dejavnosti, prenos: tudi igranje omogoča transfer / negativni, pozitivni transfer
// pojav, da kak odnos, čustvo vpliva na odnos, čustvo do česa drugega: propaganda skuša izrabljati transfer / čustveni, duševni transfer
SSKJ²
transfêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na transfer: transferno nakazilo / transferni duševni procesi
SSKJ²
transferírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. fin. prenesti devizna sredstva ali druge vrednosti na račun koga iz druge države: transferirati pokojnino; banka je znesek takoj transferirala / transferirati v tujino
2. zastar. premestiti: transferirati uslužbenca
    transferíran -a -o:
    transferirani vojaki; zlato je transferirano
SSKJ²
transfigurírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. (umetniško) preoblikovati, spremeniti: umetnik je zgodovinske dogodke transfiguriral / transfigurirati v simbole
    transfiguríran -a -o:
    estetsko, idejno transfigurirana resničnost
SSKJ²
transformácija -e ž (á) knjiž.
1. preoblikovanje, preobrazba: transformacija družbenih odnosov; faze, potek transformacije / ta lik je zanimiva transformacija; umetniška transformacija resničnosti
2. sprememba, pretvorba: transformacija vodne energije v električno
♦ elektr. transformacija električnega toka sprememba nižje napetosti v višjo ali obratno; mat. transformacija oblikovna sprememba aritmetičnega izraza, geometrijskega lika
SSKJ²
transformacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na transformacijo: transformacijski proces / transformacijska pravila
♦ jezikosl. transformacijska slovnica pretvorbna slovnica
SSKJ²
transformatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na transformacijo: transformativni pristop; transformativna moč; transformativno učenje; v sodobni poeziji v pesniških postopkih prevladuje transformativno načelo
SSKJ²
transformátor -ja m (ȃ)
1. elektr. naprava iz železnega jedra in navitja za spreminjanje izmenične napetosti: priključiti transformator; jedro, navitje transformatorja / merilni transformator za napajanje merilnih instrumentov, relejev; oljni transformator katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; regulacijski transformator za reguliranje napetosti v transformatorskih postajah; suhi transformator katerega navitje in jedro nista v hladilni tekočini; trifazni, varilni, visokonapetostni transformator; pren., knjiž. srce je transformator doživetij
2. elektr. transformatorska postaja: zgradba za transformator
3. zgradba s transformatorsko postajo: pri transformatorju zavijte levo
SSKJ²
transformátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na transformator: transformatorsko jedro / transformatorsko olje / transformatorska postaja
SSKJ²
transformírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž.
1. preoblikovati, preobraziti: transformirati organizacijo; mednarodni odnosi se transformirajo / umetniško transformirati resničnost
2. spremeniti, pretvoriti: transformirati delo v denar; kemična energija se transformira v toplotno / živalske vrste so se transformirale
♦ elektr. transformirati napetost spremeniti nižjo napetost v višjo ali obratno
    transformíran -a -o:
    transformirana energija
SSKJ²
transformízem -zma m (ī)
knjiž. preoblikovanje, spreminjanje: biti sposoben transformizma
● publ. (parlamentarni) transformizem zlasti v italijanskem okolju povezovanje parlamentarnih strank, skupin, zlasti v času krize, ki ne temelji na njihovih političnih programih; knjiž. pristaš transformizma evolucionizma
SSKJ²
transfuzíja in transfúzija -e ž (ȋ; ú)
med. dajanje krvi ali njenih sestavin v žilo prejemalca krvi: bolnik krvavi, potrebna je transfuzija; počutje po transfuziji / direktna transfuzija iz žile dajalca krvi po cevki v žilo prejemalca / dati bolniku transfuzijo; dobiti deset transfuzij / zavod za transfuzijo krvi za odvzemanje, pripravo in posredovanje krvi ali njenih sestavin za transfuzijo
SSKJ²
transfuzíjski in transfúzijski -a -o prid. (ȋ; ú)
nanašajoč se na transfuzijo: transfuzijska cevka, igla / transfuzijska postaja
SSKJ²
transfuziologíja -e ž (ȋ)
veda v medicini, ki se ukvarja z odvzemanjem, pripravo in posredovanjem krvi ali njenih sestavin: razvoj transfuziologije; specialist transfuziologije; specialistični izpit iz transfuziologije / oddelek za transfuziologijo
SSKJ²
transgén1 -a m (ẹ̑)
gen, ki je pri organizmu spremenjen ali dodan: vsaditi transgen; žival s transgenom v dednini
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
transgén2 -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima dodan ali spremenjen gen: transgeni organizem; proizvodnja transgene hrane; transgena podgana; transgena rastlina / transgena tehnologija tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij
SSKJ²
transgenéza -e ž (ẹ̑)
spreminjanje genske zasnove: večina rastlin s cvetovi se je razvila s transgenezo; uporaba transgeneze v celični biologiji
SSKJ²
transgenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spremeniti gensko zasnovo s pomočjo tehnologije: transgenirati rastline, živali
SSKJ²
transgénski -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima dodan ali spremenjen gen: transgenski pridelki; transgenska miš; transgenska rastlina / transgenska tehnologija tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij
SSKJ²
transgresíja -e ž (ȋ)
geol. postopno prodiranje, širjenje morja na kopno zaradi pogrezanja obale ali dviganja morske gladine: sledovi transgresije; transgresija in regresija / transgresija morja
SSKJ²
transienten gl. tranzienten
SSKJ²
transistor ipd. gl. tranzistor ipd.
SSKJ²
tránskontinentálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki poteka ali se giblje z ene strani celine na drugo: transkontinentalni zračni prevoz; transkontinentalna proga New York–San Francisco
SSKJ²
transkribírati -am dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. zapisati črke, znake s črkami, znaki drugačnega sistema: transkribirati latinski ph v f, s f; transkribirati Shakespeare kot Šekspir; napačno transkribirati nejasno mesto starega besedila
// zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati2: transkribirati cirilico z latinico
● publ. filmsko transkribirati svet prikazati, predstaviti s filmskimi izraznimi sredstvi
    transkribíran -a -o:
    tuja imena so v oklepaju transkribirana
SSKJ²
transkrípcija -e ž (í)
1. jezikosl. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje
// zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino
// sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija
2. glasb. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji
// glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov
3. glasb. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu
● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava
SSKJ²
translácija -e ž (á)
fiz. gibanje, pri katerem ostane telo samo sebi vzporedno in se deli njegovega telesa gibljejo po vzporednih krivuljah: translacija in rotacija
♦ geom. premik, pri katerem opišejo vse točke vzporedne in enako dolge daljice; vzporedni premik
SSKJ²
transliterácija -e ž (á)
jezikosl. zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transliteracija iz cirilice v latinico
SSKJ²
transliterírati -am dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati2: transliterirati cirilico z latinico; transliterirati iz kitajske pisave v pinjin
SSKJ²
tránsmaščôben -bna -o prid. (ȃ-ó)
farm., kem., v zvezi transmaščobne kisline kisline, ki nastanejo s procesom trdenja rastlinskih olj pri proizvodnji margarine, rastlinske masti in pri cvrenju živil: škodljive transmaščobne kisline; odsvetovati uživanje transmaščobnih kislin; vsebnost transmaščobnih kislin
SSKJ²
transmisíja -e ž (ȋ)
1. strojn. prenos moči s pogonskega stroja na delovne stroje po gredeh, jermenih in jermenicah: prekiniti transmisijo; hitrost transmisije
// gredi, jermenici in jermen za ta prenos: zgrabila ga je transmisija; pasti med transmisije; brnenje transmisij / nasaditi kolo na transmisijo gred za ta prenos
2. publ. organizacija, dejavnost za prenašanje, posredovanje odločitev, vplivov višjih organov, političnih sil: te organizacije so samo transmisije; transmisije države, partije
3. publ., navadno s prilastkom kar kaj prenaša, posreduje: tudi družina je transmisija vrednot in norm / izobrazba je transmisija napredka
● knjiž. transmisija idej prenos, posredovanje
SSKJ²
transmisíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na transmisijo: transmisijski jermen / transmisijski pogon / transmisijska organizacija, ustanova
SSKJ²
transmíter -ja m (í)
majhen oddajnik za pošiljanje podatkov: transmiter za merilnik motnosti
// prenašalec, prenosnik: kemijski, živčni transmiterji; sistem transmiterjev v možganih
SSKJ²
transmutácija -e ž (á)
1. kem. sprememba enega elementa v drugega zaradi radioaktivnega sevanja: transmutacija urana / transmutacija atomskega jedra
2. knjiž. sprememba, pretvorba: transmutacija vodne energije v električno
SSKJ²
tránsnacionálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki z dejavnostjo in vplivom presega meje in druge dejavnike države: transnacionalni kapital, kriminal; transnacionalni program, projekt; transnacionalna družba, korporacija; transnacionalno podjetje / transnacionalno izobraževanje; krepitev transnacionalnega sodelovanja
SSKJ²
tránsnacionalizácija -e ž (ȃ-á)
širjenje delovanja in vpliva prek državnih meja: proces transnacionalizacije; transnacionalizacija in globalizacija / transnacionalizacija vojaškega delovanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tránsnacionálka -e ž (ȃ-ȃ)
velika gospodarska družba, katere aktivnosti in vpliv segajo prek državnih meja: zahodne transnacionalke; boj proti transnacionalkam; strokovnjak za transnacionalke in multinacionalke
SSKJ²
transparènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. kos blaga ali plošča z napisom, sliko za javno izražanje, sporočanje: demonstranti so nosili transparente; čez cesto razpet transparent; napis na transparentu
// napis, slika na takem kosu blaga ali plošči: transparenti slavijo zmago; brati, pisati transparente
2. knjiž. kos prosojnega blaga, papirja, stekla, ki se od zadaj osvetli, da postane na njem kaj vidno: osvetliti transparent; gledati kaj kakor skozi transparent; na transparentu igrati smešne prizore; v prid. rabi:, knjiž. transparent papir prosojen, prozoren papir
♦ usnj. transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo
SSKJ²
transparênten tudi transparénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄)
1. prosojen, prozoren: papir je transparenten; transparentna tkanina
♦ papir. transparentni risalni papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov; teh. transparentni lak
// skozi katerega je vidna barva podlage: transparentna površina / transparentni puder
2. razviden, jasen: zveza med pojavoma ni transparentna / besedilo je sorazmerno transparentno jasno, razumljivo
// ki je jasno in javno izvajan, viden in izražen: transparentni posli, postopki; transparentna politika; transparentna poraba javnega denarja; transparentno delo, delovanje, poslovanje; način financiranja je povsem transparenten / transparentna pravila / zahtevati transparenten zdravstveni sistem in preglednejši način razdelitve denarja
SSKJ²
transparêntnost tudi transparéntnost -i ž (ē; ẹ̄)
1. knjiž. prosojnost, prozornost: transparentnost ozračja
♦ teh. lak ima dobro transparentnost
2. lastnost jasno in javno izvajanega, vidnega in izraženega: transparentnost delovanja, poslovanja; transparentnost financiranja; transparentnost javnih financ, porabe javnega denarja; transparentnost odločanja, postopkov
SSKJ²
transpirácija -e ž (á)
glagolnik od transpirirati: transpiracija se poveča, zmanjša / transpiracija kože
SSKJ²
transpirírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. bot. oddajati vodo, zlasti skozi listne reže: rastline transpirirajo / voda transpirira skozi listne reže se izloča
2. med. oddajati vodne hlape, znoj skozi kožo, dihala: koža transpirira
SSKJ²
transplantácija -e ž (á)
med. presaditev: transplantacija kože, organa
● knjiž., ekspr. transplantacija tujih idej na domača tla presaditev, prenos
SSKJ²
transplantacíjski in transplantácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na transplantacijo: transplantacijski center; transplantacijski koordinator; transplantacijske dejavnosti / transplantacijska mreža / transplantacijska medicina medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv
SSKJ²
transplantát -a m (ȃ)
med. kar je presajeno; presadek: organizem transplantata ni sprejel; kostni transplantat; transplantati kože
SSKJ²
transplantírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem; presaditi: transplantirati kožo, srce
    transplantíran -a -o:
    transplantiran kostni mozeg
SSKJ²
transpónder -ja m (ọ́)
elektr. elektronski mikročip v stekleni kapsuli, ki se uporablja pri elektronski identifikaciji: opremiti, označiti s transponderjem; odčitati podatke s transponderja; preverjanje transponderjev za prevoz zabojnikov / elektronski transponder
// oddajnik: satelitski transponder; priključek za transponder
SSKJ²
transponírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. prestaviti, prenesti: transponirati staro zgodbo na sodobne razmere / transponirati ideje v verze / transponirati staro francoščino v slovenščino 18. stoletja prevesti
2. glasb. zapisati ali izvesti skladbo poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: organist je sam transponiral; transponirati arijo, skladbo; transponirati za oktavo višje, navzgor
// igrati, oglašati se poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: kontrabas transponira za oktavo navzdol
    transponirajóč -a -e:
    transponirajoče glasbilo
    transponíran -a -o:
    v dramske oblike transponirana reportaža; transponirana skladba
SSKJ²
transpórt -a m (ọ̑)
1. prevoz, navadno česa večjega, težjega: izboljšati, ovirati transport; živina čaka na transport; dolgotrajen transport; transport blaga, potnikov; transport po železnici, z ladjo; stroški transporta / letalski, pomorski, železniški transport; mednarodni, notranji transport / transport nafte, plina po ceveh
● fot. žarg. transport filma premik filmskega traku v fotografskem aparatu
♦ teh. hidravlični, pnevmatični transport
// gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s prevozom: delež transporta v gospodarstvu / investirati v transport; podjetje za transport
2. tovor, ljudje skupaj z vozilom, vozili, s katerimi se prepeljejo, prevažajo kam: transport je prišel na cilj; uvrstiti kaj v transport / pobegniti iz transporta / sestaviti transport
SSKJ²
transpórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na transport: transportni stroški / transportni delavci; transportna ladja; transportno podjetje / transportno skladišče
♦ fot. transportni mehanizem mehanizem iz vretena z zobci in navijalnega vretena, ki grabi in premika filmski trak v fotografskem aparatu
    transpórtno prisl.:
    potovati transportno
    ♦     les. transportno suh les toliko suh les, da je lahko med prevozom brez škode tesno zložen
SSKJ²
transportêr -ja m (ȇ)
1. zlasti za transport vojakov, orožja urejeno
a) letalo: transporterji vzletavajo in pristajajo; sestreliti transporter
b) vodno vozilo: plovba transporterja
c) vozilo sploh: četa je uničila oklepni transporter / vojaški transporter
2. teh. nepremična, prestavljiva ali prevozna naprava za transport materiala, izdelkov: pognati, popraviti transporter; nakladati rudo na transporter; motor transporterja / tračni z brezkončnim trakom, verižni transporter z več vzporednimi brezkončnimi verigami; zaviralni transporter s torno ali motorno zavoro za transport z višje lege na nižjo; transporter s polžem
3. kdor dela pri taki napravi: postati transporter; zaslužek transporterja
♦ strojn. hidravlični pri katerem vodni tok prenaša sipki material po cevi, pnevmatični transporter pri katerem zračni tok prenaša sipki material po cevi; žel. cestni transporter priklopno vozilo za prevoz tovora skupaj z železniškim vagonom po cesti od železniške postaje do naslovnika
SSKJ²
transportíranec -nca m (ȋ)
kdor je transportiran: osvoboditi transportirance; sestradani transportiranci
SSKJ²
transportíranje -a s (ȋ)
glagolnik od transportirati: transportiranje blaga / transportiranje taboriščnikov / naprava za transportiranje filma
SSKJ²
transportírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prepeljavati, navadno kaj večjega, težjega: transportirati blago, živino; transportirati z ladjo, s tovornjakom / transportirati les po reki; na nosilih transportirati ponesrečenca v dolino prenesti / kri transportira hrano po žilah prenaša
// pod nadzorstvom, stražo prepeljavati kam, navadno večjo skupino ljudi: transportirati izgnance, ujetnike; transportirati v taborišče, zapor
♦ fot. transportirati film premikati filmski trak v fotografskem aparatu
    transportíran -a -o:
    transportirani ljudje
SSKJ²
transpozícija -e ž (í)
1. knjiž. prestavitev, prenos: transpozicija komedije v film / njegove likovne, umetniške transpozicije so presenetljive
2. knjiž. preoblikovanje, sprememba: transpozicija doživetja; transpozicija resničnosti v umetniškem delu
3. glasb. zapis ali izvedba skladbe poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: transpozicija arije, opere / tema nastopa v osnovni obliki in v transpoziciji / realna v drugem tonovskem načinu, tonalna transpozicija v istem tonovskem načinu
// skladba v takem zapisu ali izvedbi: poslušati transpozicijo
SSKJ²
tránsseksuálec -lca m (ȃ-ȃ)
komur so s pomočjo hormonske terapije in operacije spremenili spol: različne študije kažejo, da so transseksualci pogosto žrtve diskriminacije; pravice transseksualcev
// moški, ki je bil pred hormonsko in kirurško spremembo spola ženska: transseksualci in transseksualke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tránsseksuálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na transseksualce ali transseksualnost: transseksualna oseba; programi ozaveščanja prebivalstva o pravicah pripadnikov transseksualne skupnosti; transseksualno vedenje / transseksualna operacija
SSKJ²
tránsseksuálka -e ž (ȃ-ȃ)
ženska, ki je bila pred hormonsko in kirurško spremembo spola moški: slavna transseksualka je za tabloidno revijo pojasnila vse podrobnosti operacije
SSKJ²
tránsseksuálnost -i ž (ȃ-ȃ)
hormonska in kirurška sprememba spola: konferenca, seminar o transseksualnosti; stanje po transseksualnosti
// občutenje osebe, ki se ne istoveti s svojim biološkim spolom in navadno kaže željo po hormonski in kirurški spremembi spola: sprijaznil se je s svojo transseksualnostjo; vzroki transseksualnosti
SSKJ²
tránssibírski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
navadno v zvezi transsibirska železnica železnica čez Sibirijo od Čeljabinska na Uralu do Vladivostoka: potovati po transsibirski železnici
SSKJ²
tránsspôlen -lna -o prid. (ȃ-ȏ)
nanašajoč se na osebo, ki je s pomočjo operacije, hormonske terapije spremenila svoj spol ali v govoru uporablja oblike za nasprotni spol: transspolni aktivist; pravice transspolnih ljudi / transspolna identiteta
SSKJ²
tránssubstanciácija -e ž (ȃ-á)
1. rel. sprememba bistva kruha in vina v bistvo Kristusovega telesa in krvi: dogma transsubstanciacije
2. knjiž. sprememba, pretvorba: transsubstanciacija blaga v denar
SSKJ²
tránsurán -a m (ȃ-ȃ)
kem. umetno pridobljen radioaktivni element z višjim atomskim številom kot uran: neptunij, plutonij, americij in drugi transurani
SSKJ²
transverzála -e ž (ȃ)
1. knjiž. glavna (prometna) pot čez večje ozemlje: graditi transverzalo / cestna, železniška transverzala
2. tur. označena pot čez večje ozemlje, na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi: transverzala je speljana po slikoviti pokrajini; prehoditi transverzalo / kolesarska, taborniška transverzala / Slovenska planinska transverzala
♦ geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica
SSKJ²
transverzálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen
2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka
♦ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje
    transverzálno prisl.:
    valovati transverzalno
SSKJ²
transvestít -a m (ȋ)
kdor nosi oblačila in se vede, govori kot osebe drugega spola: transvestiti in transseksualci
SSKJ²
transvestítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na transvestite: transvestitski klub; transvestitski umetnik; transvestitska skupina
SSKJ²
tránša -e ž (ȃ)
fin. delni znesek izdaje vrednostnih papirjev za kaj: dobiti, plačati prvo tranšo posojila za ceste / investicijske tranše; letna tranša
SSKJ²
tranzéna tudi transena -e [tranzéna] ž (ẹ̑)
um. srednjeveška preluknjana kamnita plošča za zapiranje okenskih odprtin ali pregrajevanje: vitičasta tranzena v oknu cerkve
SSKJ²
tranzícija -e ž (í)
obdobje prehoda iz ene družbene ureditve v drugo, zlasti iz socializma v kapitalizem: država v tranziciji; politična in gospodarska tranzicija
SSKJ²
tranzícijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na tranzicijo: tranzicijski bogataš; tranzicijski proces; tranzicijska država; tranzicijska levica; tranzicijsko obdobje
SSKJ²
tranziénten tudi transiénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. prehoden1: tranzientno obdobje
♦ elektr. tranzientni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; prehodni preklop
SSKJ²
tranzístor tudi transístor -ja m (ȋ)
1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni tranzistor
2. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji: izključiti tranzistor / poslušati tranzistor / žepni tranzistor
SSKJ²
tranzistorírati tudi transistorírati -am dov. in nedov. (ȋ)
elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorirati napravo
    tranzistoríran tudi transistoríran -a -o:
    tranzistoriran radijski sprejemnik
SSKJ²
tranzistorizírati tudi transistorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorizirati signalne naprave
    tranzistorizíran tudi transistorizíran -a -o:
    tranzistoriziran aparat
SSKJ²
tranzístorski tudi transístorski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tranzistor: tranzistorski deli / tranzistorska naprava
♦ rad. tranzistorski sprejemnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tranzít -a m (ȋ)
prevoz česa čez drugo državo, mesto: dovoliti, ovirati tranzit; tranzit blaga, potnikov / letalski, železniški tranzit; pomorski tranzit skozi pristanišče druge države, drugega mesta / biti v tranzitu
// število vozil pri takem prevozu: tranzit narašča, upada; stara, ozka cesta ne zmore več vsega tranzita / publ. tretjina luškega prometa je tranzit
♦ ptt poštni, telefonski tranzit poštni, telefonski promet čez ozemlje, naprave druge države
SSKJ²
tranzíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tranzit: tranzitno blago / tranzitna cesta; tranzitna država / tranzitni gostje prehodni gostje
♦ pravn. tranzitni vizum; ptt tranzitna telefonska centrala telefonska centrala, ki posreduje telefonski promet med dvema drugima centralama; tur. tranzitni turizem prehodni turizem
    tranzítno prisl.:
    tranzitno potovati, prepeljati
SSKJ²
tranzitírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto: tranzitirati blago / tranzitirati čez Slovenijo; tranzitirati skozi grško pristanišče / večina turistov tu le tranzitira ne ostaja dalj časa
♦ ptt tranzitirati telegram posredovati telegram manjše poštne enote
SSKJ²
tranzitíven -vna -o prid. (ȋ)
v zvezah: jezikosl. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim
SSKJ²
tranzitívnost -i ž (ȋ)
mat. lastnost, značilnost tranzitivnega: tranzitivnost relacije
♦ jezikosl. glagolska tranzitivnost glagolska prehodnost
SSKJ²
tranzitóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. prehoden1, začasen: tranzitorni bolezenski pojavi; tranzitoren in definitiven
SSKJ²
tráp1 -a m (ȃ)
strelska disciplina, pri kateri se strelja glinaste tarče, ki jih izstreljujejo s posebno pripravo: strelec v trapu / dvojni trap / disciplina trap; v prid. rabi: trap disciplina
SSKJ²
tràp2 trápa m (ȁ á)
pog., slabš. neumen, nespameten človek: ne bodi trap; jaz, trap, sem mu verjel in posodil denar / zaljubljen trap / kot psovka molči, trap
● nar. dolenjsko namesto, da bi delal, pa trape lovi okrog se potepa, pohajkuje
SSKJ²
trápa -e ž (á)
pog., slabš. neumen, nespameten človek, zlasti ženska: njena prijateljica je trapa / naivna, zaljubljena trapa / kot psovka trapa, kaj pa govoriš
SSKJ²
trapánje -a s (ȃ)
glagolnik od trapati: noče več poslušati njihovega trapanja / naveličati se trapanja po svetu
SSKJ²
traparíja -e ž (ȋ) pog., slabš.
1. neumnost: govoriti traparije; noče poslušati traparij / početi traparije / kot vzklik nobenih traparij
2. neprimerna, neustrezna stvar: kupuje traparije / čustva so zanj traparija
● pog. same traparije mu gredo po glavi razmišlja o neresnih, lahkomiselnih stvareh; pog. za vsako traparijo je še rad se še zabava
SSKJ²
trápast -a -o prid. (á) pog., slabš.
1. neumen, nespameten: preveč so trapasti, da bi se tega naučili; dela, kakor da je trapast zelo / da moreš biti tako trapast, da jim verjameš / kot psovka trapa trapasta / trapast nasvet
2. duševno bolan, duševno nerazvit: ravno toliko je trapast, da mu nič ne morejo / tako si prizadeva, da je čisto trapast; kar trapast je od skrbi zmeden / ima trapast obraz
3. neprimeren, neustrezen: kdo bo poslušal to trapasto glasbo; trapasta primerjava; trapasto ime
● pog., slabš. naredi se trapastega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., slabš. trapast je na ženske ima veliko slo po ženskah
    trápasto prisl.:
    trapasto gledati, govoriti; prav trapasto si se zmotil / v povedni rabi trapasto se mi zdi, da je šel
SSKJ²
trapáti -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš.
1. neumno, nespametno govoriti, ravnati: povej kaj pametnega, kaj trapaš; verjamem mu, pa če še tako trapa / pretepli so ga. Nikar ne trapaj izraža začudenje, zavrnitev
2. preh. mešati, begati: trapati otroka s fantastičnimi zgodbami / ljubezen ga trapa
3. tavati, bloditi: kaj bi trapali okoli, tu ostanite; trapati po hribih / kam pa trapaš greš
● pog., slabš. trapa za ženskami prizadeva si pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; nar. ne trapaj toliko, saj bomo naredili ne prizadevaj si, ne muči se; pog., slabš. nekaj časa je bil v redu, zdaj pa spet trapa lahkomiselno, lahkoživo živi
SSKJ²
trápček -čka m (ȃ)
pog., ljubk. neumen, nespameten človek, navadno otrok: kakšen trapček si ti / kot nagovor trapček, kaj pa govoriš
SSKJ²
trapè1 -éta m (ȅ ẹ́)
pog., slabš. neumen, nespameten človek: kakšen trape sem bil, ko sem jim verjel
SSKJ²
trapè2 -éta s (ȅ ẹ́)
pog., slabš. neumen, nespameten človek: trape je staro hišo res kupilo / kmečko trape / kot psovka trape zmešano, kaj si pa mislila
SSKJ²
trápec1 -pca m (ȃ)
pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapec je njihovim obljubam verjel / kot psovka: trapec, kaj pa govoriš; trapec trapasti
SSKJ²
trapec2 
drog ipd. gl. trapez2 ipd.
SSKJ²
tráper -ja m (á)
v ameriškem okolju lovec, ki s pastmi, zankami lovi kožuharje: kanadski traperji; traperji in drvarji
SSKJ²
trapéz1 -a m (ẹ̑)
geom. četverokotnik z dvema neenakima vzporednima stranicama: načrtati trapez; ploščina, višina trapeza / enakokraki trapez z enakima nevzporednima stranicama / ploščica ima obliko trapeza
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
trapéz2 in trapéc -a m (ẹ̑)
kratek vodoraven drog, obešen na daljših vrveh, za vaje akrobatov: nastopati, telovaditi na trapezu; skok s trapeza na trapez
SSKJ²
trapézast -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima obliko trapeza: obleka s trapezastim izrezom; trapezaste ploščice / trapezast kup; trapezasta obleka obleka, ki se v smeri navzdol enakomerno širi / trapezasta oblika
♦ anat. trapezasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet
    trapézasto prisl.:
    trapezasto krojena obleka
SSKJ²
trapézen1 -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na trapez, četverokotnik: trapezna oblika / trapezna plošča
♦ strojn. trapezni navoj navoj s profilom enakokrakega trapeza
SSKJ²
trapézen2 -zna -o in trapécen -cna -o (ẹ̑)
pridevnik od trapez, drog: trapezna akrobatika
SSKJ²
trapezoéder -dra m (ẹ́)
min. telo, ki ga omejujejo trapezi: simetrijske osi pri trapezoedru
SSKJ²
trapezoíd -a m (ȋ)
geom. četverokotnik z neenakimi in nevzporednimi stranicami: deltoid in trapezoid
SSKJ²
trapezoíden -dna -o prid. (ȋ)
geom. ki ima obliko trapezoida: trapezoidna ploskev / trapezoidna oblika
SSKJ²
trápež -a m (ȃ)
pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapež je goljufivca celo pogostil
SSKJ²
trápica -e ž (á)
pog., ekspr. neumen, nespameten človek, zlasti ženska ali otrok: ta trapica se je samo smejala / nasul je ptičkom zrnja, pa se trapice niso upale zraven / kot nagovor trapica mala, kdo ti pa kaj hoče
SSKJ²
trapílo -a s (í)
zastar. mučilna priprava, mučilo: ležati na trapilu; srednjeveška trapila
♦ etn. majolika, vrček z luknjico zgoraj, da pri pitju steče pijača pivcu v obraz
SSKJ²
trapíst -a m (ȋ)
1. menih reda, imenovanega po samostanu La Trappe: postati trapist; stroga pravila trapistov / brat trapist
2. gastr. poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu: narezati trapist
SSKJ²
trapístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trapiste: trapistovski menih
♦ gastr. trapistovski sir poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu
SSKJ²
trápiti -im nedov. (á ȃ)
1. ekspr. mučiti: trapiti koga z ljubosumnostjo, očitki; trapi se s spomini / trapiti koga s težkim delom; trapiti se z inštrukcijami / trapi ga bolezen, lakota
● zastar. menihi so trapili svoje telo trpinčili; star. trapiti si glavo beliti si glavo
2. pog. mešati, begati: trapiti koga z obljubami / časopisi trapijo ljudi z vsem mogočim
SSKJ²
trapljáti1 -ám nedov. (á ȃ)
nar. tavati, bloditi: kar naprej traplja okrog / čreda traplja pred pastirjem
SSKJ²
trapljáti2 -ám nedov. (á ȃ)
knjiž. trepljati: trapljati koga po rami
SSKJ²
trápljenje -a s (á)
star. mučenje: prepovedati trapljenje ujetnikov / trapljenje z računanjem
SSKJ²
trapoglàv in trapogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
knjiž. noroglav: trapoglav človek / trapoglavo govorjenje
    trapoglávo prisl.:
    trapoglavo razmišljati
SSKJ²
trapšè1 -éta m (ȅ ẹ́)
pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapše jim je verjel in dal denar
SSKJ²
trapšè2 -éta s (ȅ ẹ́)
pog., slabš. neumen, nespameten človek: le kaj si je trapše mislilo, da bo doseglo / kot psovka molči, trapše zmedeno
SSKJ²
trará medm. (ȃ)
posnema glas trobente, poštnega roga: trobentač je spet zaigral: trara, trara; sam.: slišati trara vojaške trobente
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
trása -e ž (ā)
smer, potek prometnega objekta, napeljave na terenu: določiti, spremeniti traso daljnovoda; vrisati traso ceste
// površina, po kateri poteka tak objekt: zaznamovati traso s količki; dolžina, širina trase / trasa ceste poteka ob reki / začeti delati, kopati na trasi; pripeljati mehanizacijo na traso; urejati kanalizacijo ob trasi
SSKJ²
trasánt -a m (ā á)
fin. izdajatelj menice: trasant in trasat
SSKJ²
trasát -a m (ȃ)
fin. oseba, ki jo izdajatelj menice pozove, naj plača v menici določeno vsoto denarja: trasant in trasat
SSKJ²
trasêr -ja m (ȇ)
kdor trasira: traserji nove ceste, železnice / traserji kolesarske dirke
SSKJ²
trasíranje -a s (ȋ)
glagolnik od trasirati: trasiranje ceste / idejno trasiranje revolucije
SSKJ²
trasírati1 -am nedov. in dov. (ȋ)
na terenu določati, označevati traso: geodeti trasirajo; trasirati deset kilometrov ceste, železnice / trasirati cesto tako, da se izogne večjim naseljem speljati
// publ. določati, usmerjati: trasirati nadaljnji razvoj; idejno trasirati revolucijo
    trasíran -a -o:
    trasiran plinovod; dobro trasirana cesta
SSKJ²
trasírati2 -am dov. in nedov. (ȋ)
fin., navadno v zvezi trasirati menico izdati menico, ki jo izpolni in izda trasant, podpiše pa trasat: trasirati več menic
    trasíran -a -o:
    trasirana menica
SSKJ²
trasírka -e ž (ȋ)
geod. palica, označena z dva decimetra širokimi pasovi, ki se uporablja pri trasiranju:
SSKJ²
tráta1 -e ž (á)
z nizko, navadno negovano travo porasla manjša površina: očistiti, pograbiti trato; stopiti na trato; igrati se na trati; trata okrog hiše / kositi trato; gosta trata / angleška trata z angleško travo; igriščna, parkovna, vrtna trata
// z nizko travo porasla površina sploh: kjer se konča gozd, se začenjajo planinske trate; cvetne trate; trata ob potoku; travniki in trate
SSKJ²
tráta2 -e ž (ā)
rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe, potegalka: loviti tune s trato
SSKJ²
tráta3 -e ž (ā)
fin. trasirana menica: akceptirati, izdati trato
SSKJ²
trátenje -a s (á)
glagolnik od tratiti: tratenje denarja / tratenje časa
SSKJ²
trática -e ž (á)
manjšalnica od trata, trava: negovati, zalivati tratico
♦ biol. bakterijska tratica črevesna flora
SSKJ²
trátina -e ž (á)
star. trata, travnata površina: stal je na tratini pred hišo / tratina sredi gozda / kopati kose tratine ruše
SSKJ²
trátiti -im nedov. (á ā)
nav. ekspr. po nepotrebnem porabljati dobrine: tratiti denar; tratiti sveče / tratiti moči za nesmiselne stvari / ne trati časa z govorjenjem
● ekspr. ni vredno tratiti besed o tem ni vredno govoriti, razpravljati o tem
SSKJ²
trátnica -e ž (ȃ)
nar. štajersko nizka trava, ki raste ob hišah, po tratah: kositi tratnico za svinje; rosna tratnica
// trata, travnata površina: sesti na tratnico
SSKJ²
tráva -e ž (á)
1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni; po dvorišču se razrašča trava; kositi travo; krave mulijo travo; pohoditi, pomendrati, potlačiti travo; popleti, populiti, požeti travo v vinogradu; skriti se v travo; gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava; šop trave; bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava
// travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo
3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
SSKJ²
trávar -ja m (ȃ)
1. ekspr. zeliščar: zdravil ga je travar
2. pog. kdor redno kadi marihuano: travarji in uživalci trdih drog
SSKJ²
trávarica -e ž (ȃ)
1. zlasti v hrvaškem in srbskem okolju žganje z okusom po aromatičnih, zdravilnih zeliščih: spiti kozarček travarice
2. ekspr. zeliščarica: kupiti čaj pri travarici
SSKJ²
trávast -a -o prid. (á)
podoben travi: travaste rastline
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
travêja -e ž (ȇ)
um. osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka, obočna pola: cerkev s štirimi travejami
SSKJ²
tráven1 -vna m (á)
star., v zvezah: mali traven april; veliki traven maj
SSKJ²
tráven2 -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na travo: travna bilka; travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva / travni tepih enakomerno izrezan kos vzgojene trave s koreninskim sistemom in zemljo
♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica mešanica semen različnih trav; travno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se zasejejo njive s travami; zool. travna pršica droben zajedavec zlasti na klasju žit, ki povzroča predčasno dozorevanje, Pediculopsis graminum
    trávno prisl.:
    travno zelena bluza
SSKJ²
travertín -a m (ȋ)
petr. lahka luknjičava zapnena kamnina; lehnjak: ob izviru se nabira travertin / obložiti stavbe s travertinom
SSKJ²
travêrza -e ž (ȇ)
jeklen nosilni element, navadno profil: položiti traverzo na zidova; traverza mostu / uporabiti železniške tračnice za traverze
SSKJ²
travestíja -e ž (ȋ)
1. lit. šaljivo ali posmehljivo delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega dela: napisati travestijo; parodija in travestija / Robova travestija (na) Jurčičevega Desetega brata
2. knjiž., navadno v povedni rabi predelava, spremenjena podoba: slika je subjektivna travestija motiva iz narave / njegova razuzdanost je nekakšna travestija svobode
SSKJ²
travestírati -am dov. in nedov. (ȋ)
lit. predelati, spremeniti v travestijo: travestirati dramo, ep, roman / lit. žarg. travestirati Jurčiča
● knjiž. ekonomski optimisti so neprijetna dejstva travestirali olepšali
SSKJ²
travestít -a m (ȋ)
kdor nosi oblačila in se vede, govori kot osebe drugega spola; transvestit: travestit nima zveze s spolno usmerjenostjo – lahko je gej ali heteroseksualec
SSKJ²
travestítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na travestite; transvestitski: travestitski popevkar; travestitska skupina; travestitska subkultura
SSKJ²
trávica -e ž (á)
manjšalnica od trava: travica je že vzklila; drobna, nizka travica; šop travice / ekspr. vsako travico na potki takoj izpuli / negovati travico okrog hiše
● star. kaditi hudičevo travico tobak, cigarete
SSKJ²
travínje -a s (ȋ)
knjiž. travnata površina: hektar travinja; polje in travinje
SSKJ²
travíšče -a s (í)
travnata površina: izboljševati travišča; zapeljati voz s ceste na travišče
// agr. s travo namensko posejano zemljišče: poskusno travišče / semensko travišče
SSKJ²
trávje -a s (ȃ)
knjiž. trava: s travjem porasel svet; gosto travje / skriti se v travju
SSKJ²
trávma -e ž (ȃ)
1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu
2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa: osvoboditi, rešiti se travme; očitki so v njem povzročili travmo; preboleti travmo / duševna travma
3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje: vojni poraz je bil dolgo narodna travma; spremlja ga travma grozovitega prizora; travme iz otroških let
SSKJ²
travmátičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na travmo; travmatski: travmatična okvara organa / travmatična nevroza
2. knjiž. zelo hud, zelo težek: travmatičen dogodek / travmatična doživetja / travmatične posledice
● knjiž. zgodovinarji imajo do nekaterih dogodkov travmatičen odnos poln predsodkov
SSKJ²
travmatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
psih. povzročiti, da ima kdo (duševno) travmo: doživetje je otroka travmatiziralo
    travmatizíran -a -o:
    travmatizirani ljudje
SSKJ²
travmatologíja -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija
2. med. žarg. travmatološki oddelek v bolnišnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo
SSKJ²
travmatolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na travmatologijo: travmatološki učbenik / travmatološki oddelek
SSKJ²
travmátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na travmo: travmatska okvara pljuč / travmatski šok šok kot posledica hujše telesne poškodbe
● knjiž. travmatsko doživetje zelo hudo, zelo težko
SSKJ²
trávnat -a -o prid.(ȃ)
1. porasel s travo: travnata površina; pobočja so kamnita ali travnata / travnato igrišče, letališče
// ki ima veliko trave: travnate pokrajine / njiva je postala travnata
// ki je iz trave: travnata blazina; travnata ruša
2. traven2: travnata bilka / travnata barva
    trávnato prisl.:
    travnato zelen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
trávnica -e ž (ȃ)
zool. hrošč brez zadnjih kril, ki izloča strup, Meloe violaceus:
SSKJ²
trávniček -čka m (ȃ)
manjšalnica od travnik: iti na travniček; njivica in travniček
SSKJ²
trávnik -a m (ā)
s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto: travnik leži na ravnini; iti na travnik; močvirni travniki; zeleni travniki; kopice sena na travnikih; travniki in pašniki / pokositi travnik; ekspr. travnik valovi v vetru trava na travniku
SSKJ²
trávniščina -e ž (ā)
star. travnata površina: travniščine je več kakor njiv / okoli hiše je nekaj travniščine
SSKJ²
trávniški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak
♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus
SSKJ²
trávništvo -a s (ā)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem travnikov: travništvo in živinoreja
SSKJ²
travnjáča -e ž (á)
nar. prekmursko večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, trave: oprtati si travnjačo
SSKJ²
travnolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezah: travnolistni grintavec rastlina s črtalastimi listi in vijoličasto modrimi cveti v glavicah, Scabiosa graminifolia; travnolistna perunika rastlina s suličastimi listi in velikimi svetlo vijoličastimi cveti, Iris graminea
SSKJ²
travojéd1 -a m (ẹ̑ ẹ̄)
travojeda žival: prebavila travojedov
SSKJ²
travojéd2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki se hrani z rastlinami, zlasti s travo: travojede živali
SSKJ²
travojédec -dca m (ẹ̑)
travojeda žival: govedo, kopitarji in drugi travojedci
SSKJ²
travojéden -dna -o prid. (ẹ̄)
zastar. travojed2: ovce, koze, govedo in druge travojedne živali
SSKJ²
travopóljen -jna -o prid. (ọ̑)
agr. pri katerem se v zaporedju menjavajo trava, travna detelja in poljske kulture: travopoljno kolobarjenje
SSKJ²
travoróden -dna -o prid. (ọ̄)
ki ima pogoje za (dobro) rast trave: travorodni kraji
SSKJ²
travúlja -e ž (ú)
star. slaba trava: namesto žita raste po njivah travulja
SSKJ²
trbòs -ôsa m (ȍ ó)
nar. koroško medica: piti trbos
● nar. gorenjsko ti otroci nimajo vsega na trbos na pretek
SSKJ²
trbôveljčan -a [tərbovəljčan] m (ó)
pog. trboveljski premog: naročiti dve toni trboveljčana
SSKJ²
trbôveljski -a -o [tərbovəljski] prid. (ó)
nanašajoč se na Trbovlje: trboveljska bolnišnica / trboveljski premog
SSKJ²
trcálnica -e [tudi tərcau̯nica] ž (ȃ)
čeb. priprava za spravljanje medu iz satja; točilo: vrteti trcalnico
SSKJ²
tŕcati -am nedov. (r̄ ȓ)
rahlo udarjati: trcati s palico po vodi
♦ čeb. trcati med s točilom spravljati med iz satja; točiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tŕčenje -a s (ȓ)
glagolnik od trčiti: nazdraviti s trčenjem kozarcev / preprečiti trčenje; na avtocesti je prišlo do silovitega trčenja; čelno, verižno trčenje; trčenje ladij / trčenje različnih mnenj
SSKJ²
tŕčenost -i ž (ȓ)
pog. omejenost, neumnost: pripisovali so mu čudaštvo, če že ne trčenost; rahla trčenost
SSKJ²
tŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so in izpili; trčil je z vsemi pri mizi / trčiti na zdravje nevesti / kot poziv trčimo
2. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogli sta trčili in se odbili; ob vstopu je trčil z glavo ob podboj; pri obratu sta se trčila / pog. lokomotiva se je ustavila in vagoni so trčili skupaj / kosa je trčila ob kamen zadela, udarila
// udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo: mopedist je trčil v avtobus / osebni avtomobil je trčil v tovornjak; vlaka sta trčila; čelno trčiti / preh., pog. spet je trčil avtomobil poškodoval
3. ekspr. naleteti na, srečati: ob robu gozda so trčili na srno; v gledališču je trčil na znanca / pog. po naključju sta trčila skupaj se nepričakovano srečala / trčiti ob nerazumevanje, na ovire, težave
● ekspr. nekaj časa je potrpela z njo, potem sta pa trčili se sporekli, sprli; pog. trčiti ob paragraf ravnati v nasprotju z zakonom, določbo; ekspr. midva bova še trčila se bova spopadla, spoprijela
    tŕčen -a -o
    1. deležnik od trčiti: avtomobil je bil že trčen; trčeno jajce se je razlilo
    2. pog. omejen, neumen: trčen je, da ji še verjame; zdel se ji je trčen; malo trčena ženska / trčen filozof čudaški / kot podkrepitev saj nisem trčen, da bi šel
SSKJ²
tŕčniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar. trčiti: trčnila sta in izpila / živali sta se pognali in trčnili skupaj
SSKJ²
tŕd -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ)
1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto
// ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton
// ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki
// ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh
3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog
// ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem
4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka
5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba / trda droga vsako močno mamilo, ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen
// neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet
7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle
8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; šport. žarg. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
♦ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; glasb. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; jezikosl. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; rač. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke
    trdó tudi tŕdo prisl.:
    trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice
    ●     oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno
    tŕdi -a -o sam.:
    ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim
SSKJ²
trdè1 -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. neroden, okoren človek: tak trde je, da mu morajo drugi iskati nevesto
SSKJ²
trdè2 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. neroden, okoren človek: niso vedeli, da je tako trde
SSKJ²
trdelín -a m (ȋ)
nar. nenadarjen človek: Če bi bil trdelin, ne bi kar tako zdelal (B. Pahor)
SSKJ²
tŕden -dna -o prid., tŕdnejši tudi trdnêjši (ŕ r̄)
1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir
// ki se težko pretrga, loči: trden papir; trdna nit, tkanina / most ni dovolj trden za tako težo / trden šiv, vozel / trdna povezava, pritrditev; pren. trdne prijateljske vezi
// sposoben vzdržati negativne vplive: trden politični položaj / trden ugled; trdno zdravje
2. ki obdrži svojo prostornino in obliko, če nanj ne deluje prevelika sila: plini, tekočine in trdne snovi / odstraniti trdne delce iz tekočine / trdno gorivo / trdna, tekoča in plinasta zgradba zemlje
// sprijet, zbit: beton ni dovolj trden; nabiti ilovico, da bo bolj trdna
3. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo; močen: trdno okostje / trdno orodje
// ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: trdna država, vojska; trdna organizacija
4. ki ima veliko telesno moč, odpornost: prileten, a trden moški; trden kot dren / ima še trdne noge
// sposoben prenašati duševne napore: trden, zanesljiv človek; biti moralno trden / trdna osebnost / trden značaj
5. navadno v povedni rabi ki ne omahuje: kljub prepričevanju je ostal trden; biti trden v svojih sklepih, sodbah / tekmovalec, učenec ni trden
// ki izraža neomahljivost: odgovoriti s trdnim glasom; stopati s trdnim korakom
6. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trden dokaz; trdno dejstvo / trdne norme; trdna načela, pravila / nova razlaga, teorija še ni trdna / ta letnica ni trdna gotova, zanesljiva
// ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trdna vera; trdno prepričanje
// ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede uresničitve, izpolnitve: trden sklep; trdna obljuba, odločitev / trdno upanje
7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trden dotik, stisk / trden spanec / trdna noč; trdna tema popolna
● ekspr. trden kmet bogat, premožen; ekspr. biti trden v matematiki dobro jo obvladati; ekspr. v nogah ni bil nič kaj trden bil je negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; ekspr. trdne cene določene, nespremenljive; zastar. proti ognju trdno steklo odporno; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; ekspr. nima trdnih tal pod nogami se ne zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega
♦ ekon. trdna valuta valuta, katere vrednost se ne spreminja; etn. (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; fiz. trdno telo telo iz trdne snovi; fiz., kem. trdno agregatno stanje
    tŕdno tudi trdnó prisl.:
    trdno se držati načel; trdno kaj namestiti, pritrditi; trdno se koga okleniti; trdno skleniti, upati, verjeti; trdno stati; trdno zaspati; biti trdno povezan s kom; biti trdno prepričan o čem; trdno sprijeta snov; trdno zavezana vreča / za trdno obljubiti, vedeti zatrdno
    ●     star. iti trdno za kom tik, tesno; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; sam.: glede tega si nisem na trdnem tega ne razumem popolnoma; o tem ne vemo nič trdnega nimamo zanesljivih podatkov
SSKJ²
tŕdenje1 -a s (ŕ)
glagolnik od trditi, izražati: vztrajno trdenje iste stvari / zastar. neresničnost trdenja trditve
SSKJ²
trdênje2 -a s (é)
glagolnik od trdeti: trdenje kleja; sredstva za trdenje
SSKJ²
trdéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati trd, trši: klej je že začel trdeti
2. postajati manj gibljiv, manj prožen: prsti so mu trdeli
// ekspr. postajati negiben, tog: trdeti od strahu / videti je bilo, kot da bi ji poteze trdele
3. ekspr. postajati trd, brezčuten: zaradi takih doživetij je začel trdeti / srca so jim trdela
SSKJ²
tŕdež -a m (ȓ)
1. slabš. neroden, okoren človek: kakšni nevzgojeni trdeži so ti ljudje
2. nar. trda, steptana tla: Pa naj zleze črv, če more, v trdež na dvoru, na katerega in s katerega so tolikokrat vozili s težkimi .. parizarji (J. Jalen)
SSKJ²
trdíka -e ž (í)
agr. jabolko, hruška s trdim, čvrstim mesom: obirati trdike
SSKJ²
trdíkast -a -o prid. (í)
nekoliko trd: trdikaste grozdne jagode
SSKJ²
trdílec -lca [tərdilca in tərdiu̯ca] m (ȋ)
trdilo: dodati barvi trdilec
SSKJ²
trdílen1 -lna -o prid. (ȋ)
pritrdilen: trdilen odgovor
♦ filoz. trdilna sodba sodba, izražena s stavkom, v katerem povedek ni zanikan; jezikosl. trdilni stavek stavek, ki nima zanikanega povedka
SSKJ²
trdílen2 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trdenje, strjevanje: trdilna sposobnost škroba / trdilno sredstvo
SSKJ²
trdílo -a s (í)
sredstvo za trdenje, strjevanje: dodati snovi trdilo; izdelovanje trdil / trdilo za barve
SSKJ²
trdín -a m (ȋ)
star. trdoglavec, svojeglavec: ta trdin ne odneha
Število zadetkov: 97669